Grčija obeležuje obletnico študentske vstaje na politehniki leta 1973

Grška vlada je predlagala sporno spremembo zakona o spomeniku Neznanemu vojaku, ki uvaja strožje kazni za njegovo oskrunitev, kar je sprožilo kritike opozicije, predvsem s strani komunistične partije (KKE), ki meni, da gre za poskus zaostritve državne represije in omejevanje pravice do zbiranja. Premier Mitsotakis naj bi v parlamentu pozval druge voditelje političnih strank, da se jasno opredelijo glede zaščite spomenika. Hkrati so se pojavile kritike političnega sistema na splošno, zlasti v povezavi s tragedijo v Tempih, kjer je Maria Karystianou izrazila nezadovoljstvo s trenutnim stanjem v grški politiki.

V Grčiji je bil hegumen samostana Megalou Spilaiou aretiran zaradi prodaje cerkvenih ikon in verskih knjig, pri čemer naj bi posloval tudi na Cipru. Sočasno se je modni svet poslovil od legendarnega oblikovalca Giorgia Armanija, čigar pogreb je potekal v ožjem krogu.

Politično dogajanje v Franciji in Afriki je v preteklih dneh zaznamovalo več ključnih dogodkov. V Franciji je smrt filmske ikone Brigitte Bardot sprožila nove politične delitve med vlado predsednika Emmanuela Macrona in opozicijo. Čeprav je Elizejska palača družini ponudila organizacijo nacionalne žalne slovesnosti v čast njeni umetniški zapuščini, je družina pokojne igralke to zavrnila. Namesto tega se bo prihodnji teden v Saint-Tropezu odvila kletna slovesnost, na katero predsednik Macron ni povabljen. Nasprotno pa bo na pogrebu prisotna voditeljica desničarske Nacionalne skupnosti Marine Le Pen, s katero je Bardotova v zadnjih desetletjih ohranjala tesne vezi. Spor glede načina obeležitve njene smrti odraža globoka ideološka razhajanja v državi, saj nekateri politiki na levici izpostavljajo igralkine pretekle sporne izjave kot razlog proti državnim častem. Istočasno so v Gvineji objavili izide predsedniških volitev, na katerih je po uradnih podatkih s 86,72-odstotno večino zmagal general Mamady Doumbouya. Mednarodni opazovalci in opozicija so volitve označili za parodijo demokracije, saj so bili ključni protikandidati izločeni iz procesa, poročali pa so tudi o ustrahovanju volivcev in sistematičnih goljufijah. Doumbouya, ki je oblast prevzel z vojaškim udarom leta 2021, je s tem legitimiral svojo vladavino, kljub prejšnjim obljubam, da se ne bo potegoval za politično funkcijo. Gvineja ostaja strateško pomembna zaradi nadzora nad četrtino svetovnih zalog boksita, kar državo postavlja v središče gospodarskih interesov Kitajske in Zahoda.