V ponedeljek protest proti imperializmu in vojni, Iran zasegel tanker v Hormuški ožini

Politično dogajanje v Franciji in Afriki je v preteklih dneh zaznamovalo več ključnih dogodkov. V Franciji je smrt filmske ikone Brigitte Bardot sprožila nove politične delitve med vlado predsednika Emmanuela Macrona in opozicijo. Čeprav je Elizejska palača družini ponudila organizacijo nacionalne žalne slovesnosti v čast njeni umetniški zapuščini, je družina pokojne igralke to zavrnila. Namesto tega se bo prihodnji teden v Saint-Tropezu odvila kletna slovesnost, na katero predsednik Macron ni povabljen. Nasprotno pa bo na pogrebu prisotna voditeljica desničarske Nacionalne skupnosti Marine Le Pen, s katero je Bardotova v zadnjih desetletjih ohranjala tesne vezi. Spor glede načina obeležitve njene smrti odraža globoka ideološka razhajanja v državi, saj nekateri politiki na levici izpostavljajo igralkine pretekle sporne izjave kot razlog proti državnim častem. Istočasno so v Gvineji objavili izide predsedniških volitev, na katerih je po uradnih podatkih s 86,72-odstotno večino zmagal general Mamady Doumbouya. Mednarodni opazovalci in opozicija so volitve označili za parodijo demokracije, saj so bili ključni protikandidati izločeni iz procesa, poročali pa so tudi o ustrahovanju volivcev in sistematičnih goljufijah. Doumbouya, ki je oblast prevzel z vojaškim udarom leta 2021, je s tem legitimiral svojo vladavino, kljub prejšnjim obljubam, da se ne bo potegoval za politično funkcijo. Gvineja ostaja strateško pomembna zaradi nadzora nad četrtino svetovnih zalog boksita, kar državo postavlja v središče gospodarskih interesov Kitajske in Zahoda.

Belgija je sledila zgledu številnih držav in priznala Palestino. Hamas je v Gazi javno usmrtil tri Palestince, obtožene sodelovanja z Izraelom. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je obsodil priznanje Palestine s strani zaveznikov Izraela, medtem ko se izraelski napadi na območju Gaze nadaljujejo s ciljem zavzetja mesta Gaza in izgona prebivalstva.

V Združenih državah Amerike se pripravljajo na morebitno mobilizacijo pripadnikov Nacionalne garde v Louisiani za pomoč pri vzdrževanju reda. Medtem je odločitev sodišča o izpustitvi neonacista Nikosa Mihaloljakosa, obsojenega za umor Pavlosa Fisasa, sprožila ogorčenje. Vzporedno pa se zaostrujejo napetosti v vzhodni Evropi, saj je NATO aktiviral svoje sile zaradi prisotnosti ukrajinskih brezpilotnih letal, kar povečuje strah pred širitvijo konflikta.