Ameriške posebne enote zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura

Pripadniki ameriške specialne enote Delta Force so v nočni operaciji v Venezueli zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacija, ki je vključevala obsežne vojaške napade, je povzročila takojšen odziv v letalskem prometu, saj je ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) zaprla zračni prostor nad deli Karibov. Družba Delta Air Lines je zaradi varnostnih razlogov že odpovedala številne lete v regiji. Strokovnjaki opozarjajo, da bi Caracas na aretacijo lahko odgovoril s hitrim povračilnim udarcem proti tarčam v Združenih državah Amerike. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Ameriške oblasti so predhodno nakazovale na možnost stopnjevanja vojaškega pritiska zaradi vpletenosti venezuelskega vrha v trgovino z drogami. Maduro je pred zajetjem poskušal utrditi notranjo stabilnost države s simboličnimi ukrepi, kot je bil predčasen začetek božičnega praznovanja, obenem pa je vojsko pozival k pripravljenosti na obrambo pred tujo intervencijo, kar pa očitno ni preprečilo bliskovite ameriške operacije.

Ameriške vojaške sile so po navedbah tujih medijev v okviru triturne posebne operacije v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v Združene države Amerike. Operacijo so izvedli pripadniki elitne enote Delta, potem ko je predsednik Donald Trump ukazal vojaški napad na Venezuelo. Akcija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških vojaških dejavnosti v Karibih, ki so se stopnjevale od lanske jeseni. Zasedba venezuelskega voditelja se je zgodila sredi poročil o ameriškem bombardiranju strateških ciljev v državi. Čeprav podrobnosti o samem zajetju ostajajo skope, viri poročajo, da so ameriške sile vdrle v predsedniško rezidenco in Madura prisilno odstranili iz države. Dogodek je sprožil buren mednarodni odziv, saj gre za neposredno vojaško posredovanje velesile z namenom zamenjave režima v suvereni latinskoameriški državi. Venezuelska stran je že pred tem opozarjala, da bi ameriška agresija lahko regijo spremenila v območje dolgotrajnih spopadov, podobnih tistim na Bližnjem vzhodu. Trenutno stanje v Venezueli po zajetju predsednika ostaja nestabilno, vprašljivo pa je tudi, kako se bo na to potezo, ki je bila izvedena brez izrecne odobritve kongresa, odzvala ameriška notranja politika.

Združene države Amerike so v soboto zgodaj zjutraj izvedle bliskovito vojaško operacijo v prestolnici Venezuele, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije in napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje države ter nadzor nad njenimi obsežnimi naftnimi rezervami. Po navedbah Washingtona so Madura že prepeljali na ameriško ozemlje, kjer ga v New Yorku čakajo obtožbe zaradi narko-terorizma in sodelovanja v mednarodni trgovini z drogami. Napad, ki so ga spremljali letalski udari na ključne vojaške cilje, je v Caracasu sprožil kaos, medtem ko so se v Miamiju in drugih delih ZDA začela praznovanja venezuelske diaspore. Kljub uspehu operacije pa se v ameriškem kongresu in mednarodni skupnosti krepijo kritike zaradi domnevne nezakonitosti posega brez predhodne odobritve zakonodajalcev ali mednarodnih organizacij. Strokovnjaki opozarjajo na nevarnost destabilizacije regije in morebitnih povračilnih ukrepov, medtem ko venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez zahteva izpustitev Madura in trdi, da ostaja legitimni voditelj države. Ameriška administracija operacijo primerja z invazijo na Panamo leta 1990, s katero so odstavili Manuela Noriego.