V švicarskem Davosu se je začelo letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma

V švicarskem letovišču Davos se je pričelo letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), ki gosti skoraj 3.000 visokih predstavnikov iz sveta gospodarstva, politike in civilne družbe. Udeleženci se bodo v okviru elitnega dogodka v Alpah osredotočili na ključne globalne izzive, vključno z geopolitičnimi napetostmi, gospodarsko stabilnostjo in tehnološkim napredkom. Srečanje velja za eno najpomembnejših platform za mreženje in oblikovanje strateških pobud na svetovni ravni. Poleg uradnih delegatov so v mesto prispeli tudi številni aktivisti, novinarji in zunanji opazovalci, ki spremljajo potek razprav. Organizacija WEF, ki deluje kot neprofitni možganski trust, si prizadeva za sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, vendar se vsako leto sooča tudi s kritikami glede elitizma in dejanskega vpliva na reševanje svetovnih kriz. Varnostni ukrepi v Švici so zaradi prisotnosti svetovnih voditeljev na najvišji ravni. Letošnje srečanje poteka v času povečane negotovosti na mednarodnih trgih in zahtevnih podnebnih ciljev. Program vključuje številne panele in zaprte seje, kjer bodo razpravljali o prihodnosti umetne inteligence, energetskem prehodu in krepitvi odpornosti svetovnega gospodarstva proti morebitnim prihodnjim šokom. Pričakuje se, da bodo rezultati pogovorov vplivali na oblikovanje politik v prihodnjem letu.

V švicarskem Davosu se je pričelo letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma, ki so se ga udeležili številni korporativni voditelji in vladni predstavniki. Osrednja figura dogodka je bil ameriški predsednik Donald Trump, katerega protekcionistična politika in uvedba novih carin na uvoz blaga iz evropskih zaveznic sta povzročili precejšnjo negotovost v svetovnem redu. Razprave so se osredotočale predvsem na naraščajočo neenakost, saj so milijarderji v zadnjem obdobju znatno povečali svoje premoženje, medtem ko revnejši sloji prebivalstva zaostajajo. Posebno pozornost je vzbudila odločitev Danske, ki je letos bojkotirala vrh v Davosu. Ta korak je neposreden odziv na spor glede Grenlandije, ki se je razplamtel, ko je Washington izrazil interes za nakup tega otoka. Ker Danska na prodajo ni pristala, je Trumpova administracija napovedala povračilne gospodarske ukrepe, kar je še dodatno zaostrilo odnose med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo. Medtem ko uradni program spodbuja dialog in gospodarski napredek, v ozadju prevladujejo napetosti zaradi Trumpovega prevladujočega tona, ki spodkopava uveljavljene mednarodne norme. Voditelji se spopadajo z vprašanji, kako ohraniti stabilnost svetovnega trga v času, ko se ključni trgovinski partnerji zatekajo k enostranskim potezam in grožnjam s carinami, kar neposredno vpliva na globalno oskrbovalno verigo in diplomatske odnose.

Svetovni gospodarski forum je v svojem poročilu o globalnih tveganjih za leto 2026 izpostavil geoeconomsko konfrontacijo kot največjo grožnjo, ki je v kratkoročnem obdobju prehitela okoljska tveganja. Kot dodatne grožnje so bile izpostavljene še meddržavni konflikti, ekstremno vreme, polarizacija družbe ter dezinformacije.