V švicarskem Davosu se je pričelo letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma, ki so se ga udeležili številni korporativni voditelji in vladni predstavniki. Osrednja figura dogodka je bil ameriški predsednik Donald Trump, katerega protekcionistična politika in uvedba novih carin na uvoz blaga iz evropskih zaveznic sta povzročili precejšnjo negotovost v svetovnem redu. Razprave so se osredotočale predvsem na naraščajočo neenakost, saj so milijarderji v zadnjem obdobju znatno povečali svoje premoženje, medtem ko revnejši sloji prebivalstva zaostajajo.
Kronologija dogodkov
-
19. jan. 2026 :
Trump napovedal carine zaradi zavrnitve prodaje Grenlandije.
Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z napovedjo uvedbe 10-odstotnih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav, ki nasprotujejo njegovim načrtom za priključitev Grenlandije. Grožnja je povzročila takojšen padec na svetovnih finančnih trgih in buren odziv Bruslja.
-
27. jul. 2025 :
Zgodovinski trgovinski sporazum med ZDA in EU.
Predsednik Donald Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta po intenzivnih pogajanjih na Škotskem dosegla obsežen trgovinski sporazum. Čeprav je sporazum sprva kazal na končanje obdobja napetosti, so se kasneje ponovno pojavile grožnje s carinami kot sredstvo diplomatskega pritiska.
Posebno pozornost je vzbudila odločitev Danske, ki je letos bojkotirala vrh v Davosu. Ta korak je neposreden odziv na spor glede Grenlandije, ki se je razplamtel, ko je Washington izrazil interes za nakup tega otoka. Ker Danska na prodajo ni pristala, je Trumpova administracija napovedala povračilne gospodarske ukrepe, kar je še dodatno zaostrilo odnose med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo.
Medtem ko uradni program spodbuja dialog in gospodarski napredek, v ozadju prevladujejo napetosti zaradi Trumpovega prevladujočega tona, ki spodkopava uveljavljene mednarodne norme. Voditelji se spopadajo z vprašanji, kako ohraniti stabilnost svetovnega trga v času, ko se ključni trgovinski partnerji zatekajo k enostranskim potezam in grožnjam s carinami, kar neposredno vpliva na globalno oskrbovalno verigo in diplomatske odnose.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
