Nemčija po dveh dneh umaknila vojake z Grenlandije zaradi groženj ZDA s carinami

Ameriška vlada pod vodstvom predsednika Trumpa je ponovno potrdila svoje zahteve glede Grenlandije in celo omenila možnost vojaških ukrepov, s čimer se je povečal pritisk na Dansko. Senator Rubio meni, da bi ZDA morale kupiti Grenlandijo in ne izvajati vojaškega posredovanja.

Združene države Amerike so sporočile, da napotitev evropskih vojakov na Grenlandijo ne bo vplivala na njihove dolgoročne strateške cilje glede tega arktičnega otoka. Bela hiša pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je s tem potrdila, da ostaja osredotočena na morebiten nakup Grenlandije, čeprav so tako lokalne oblasti na otoku kot tudi Danska takšne namere že večkrat odločno zavrnile. Ameriška administracija ostaja ravnodušna do nedavnih izvidniških misij evropskih sil v regiji. Evropski vojaki so na otok prispeli v okviru širših prizadevanj za zaščito arktičnih interesov, kar odraža naraščajoče geopolitične napetosti na tem območju. Kljub temu Washington poudarja, da prisotnost zavezniških sil iz Evrope ne spreminja njihovih načrtov ali želje po širitvi ameriškega vpliva na severu. Grenlandija postaja vse pomembnejša zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov. Danska vlada je v odzivu na ameriške težnje ponovila, da Grenlandija ni naprodaj, in poudarila avtonomijo otoka pri odločanju o lastni prihodnosti. Situacija povzroča določena trenja znotraj transatlantskih odnosov, saj evropske države s svojo vojaško navzočnostjo simbolično potrjujejo suverenost Danske nad tem strateškim ozemljem. Bela hiša za zdaj ne kaže znakov, da bi odstopila od svojih retoričnih ali diplomatskih pritiskov glede statusa otoka.

Poveljnik arktičnega poveljstva je potrdil načrte za obsežno in večmesečno vojaško urjenje na Grenlandiji, kjer bodo sile zveze Nato vadile delovanje v zahtevnih arktičnih razmerah. Glavni namen vaje je utrjevanje pripravljenosti in sodelovanja med zavezniškimi državami v času, ko se geopolitične napetosti na skrajnem severu stopnjujejo. Odprto ostaja vprašanje obsega sodelovanja Združenih držav Amerike, ki predstavljajo ključnega strateškega partnerja v regiji. Vaje bodo po besedah poveljnika potekale več mesecev, kar predstavlja odmik od krajših, občasnih manevrov, ki so bili značilni za preteklost. Povečana prisotnost sil Nato na Grenlandiji odraža strateški pomen Arktike, ki zaradi taljenja ledu in dostopnosti novih pomorskih poti ter naravnih virov postaja novo prizorišče interesov svetovnih velesil. Operacija je osredotočena na logistično prilagodljivost in preizkušanje vojaške opreme v ekstremnih vremenskih pogojih. Čeprav so vaje uradno obrambne narave, analitiki opozarjajo, da gre za neposreden odgovor na povečano rusko in kitajsko aktivnost na arktičnem območju, kar zahteva večjo usklajenost zavezništva.