APDEJT.si

Ukrajinski predsednik Zelenski išče dodatno finančno podporo iz Evrope, poleg vojaške opreme, saj se Ukrajina sooča z notranjimi napetostmi zaradi vojne. Medtem je ruski zgodovinar opozoril na slabitev ruskega vpliva na Južnem Kavkazu, kar se je pokazalo ob sporu z Azerbajdžanom. Napetosti med Rusijo in Azerbajdžanom imajo resne geopolitične posledice, predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev pa Ukrajini svetuje, naj ne sprejema ruske okupacije.

Francija, Velika Britanija in Nemčija so v skupni izjavi pozvale Izrael k takojšnji prekinitvi humanitarne katastrofe v Gazi. Voditelji teh držav so poudarili, da je treba nemudoma odpraviti omejitve glede pretoka humanitarne pomoči v Gazo in da je čas, da se vojna konča.

V času, ko Izrael dovoljuje zračne dobave humanitarne pomoči v Gazo preko Jordanije in ZAE, so se pojavili grozljivi posnetki podhranjenih palestinskih otrok iz ruševin Gaze. Izrael se sooča z obtožbami, da v razrušeni enklavi organizira lakoto. Medtem je izraelska vojska sporočila, da je sestrelila raketo, izstreljeno proti Izraelu iz smeri Jemna, ob čemer so se v nekaterih delih Izraela oglasile sirene.

Nemški vladni predstavnik Stefan Kornelius je sporočil, da Nemčija trenutno ne načrtuje samostojnega priznanja Palestine kot suverene države. Vlada kanclerja Friedricha Merza tega koraka v kratkoročnem obdobju ne šteje za pravilnega, s čimer se Nemčija ne bo pridružila Franciji na tem področju.

Ruski vojaški bloger Juri Podoljaka je opisal katastrofalno situacijo ukrajinskih sil na frontnem odseku Pokrovsk, kjer naj bi ruske enote napredovale v mestno središče, Kijevu pa naj bi primanjkovalo moštev. Medtem je bil ruski general Ivan Popov obsojen na pet let zapora zaradi razprodaje premoženja pri gradnji utrdb na jugovzhodu Ukrajine. Ruski predsednik Putin naj bi obžaloval odločitev, da je dovolil obstreljevanje bližine poljskega konzulata v Kijevu, potem ko je s poljskim ministrom Radoslavom Sikorskim opravil telefonski pogovor.

V indijski zvezni državi Radžastan se je v petek porušila streha osnovne šole, pri čemer so umrli najmanj štirje otroci, še 17 pa je bilo poškodovanih. Desetine otrok naj bi ostale ujetih pod ruševinami. Nesreča se je zgodila v bližini mesta Džhálavár.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je potrdil, da bo Francija septembra uradno priznala Državo Palestina. Ta poteza je naletela na navdušen sprejem Savdske Arabije, medtem ko sta Izrael in ZDA ostro kritizirala odločitev kot 'nagrajevanje terorizma'. Kljub temu skoraj 150 držav že priznava Palestino. Izraelski minister za kulturno dediščino Amichaj Elijahu je medtem izjavil, da je cilj Izraela uničenje Gaze, po čemer naj bi celotno območje postalo judovsko, ter zanikal obstoj lakote v Gazi.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svoji družbeni platformi Truth Social izrazil podporo podjetniku Elonu Musku in njegovim podjetjem, pri čemer je navedel, da želi, da Muskovo podjetništvo uspeva in da ne bo uničeno z odvzemom zveznih subvencij. Ta izjava predstavlja premik v Trumpovem tonu glede Muskovih podjetij. Medtem pa je iranski Iranski revolucionarni odbor (IRGC) objavil video, ki neposredno nagovarja Donalda Trumpa, s čimer naj bi se zdaj znani slogan "Smrt Ameriki" nanašal posebej na Trumpa, kar pa je v nasprotju z izjavami iranskega zunanjega ministra. Ti dogodki kažejo na nasprotujoče si politično naravnanosti med ZDA in Iranom ter vpliv voditeljev na globalno politiko.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je potrdil, da bo Francija septembra na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku uradno priznala palestinsko državo. Ta odločitev je naletela na ostro kritiko Izraela, ki jo je označil za "izdajo terorizmu", ter Združenih držav Amerike, ki so jo označile za "nepromišljeno". Macron je poudaril zavezanost Francije k miru na Bližnjem vzhodu in navedel, da se je Francija po dolgem čakanju na zahodno podporo odločila, da bo ta korak storila samostojno. Nemčija je sporočila, da v kratkem ne načrtuje priznanja Palestine. Medtem je Izrael nadaljeval vojaške operacije v Gazi, kjer je v zadnjih 24 urah umrlo 113 Palestincev, osem smrti pa je bilo povezanih s stradanjem. Izraelski minister Amichaj Elijahu je izjavil, da bo po izgonu vsa Gaza judovska, kar je obsodil tudi izraelski premier Netanjahu. Vse večji pritisk je na britanskega premierja Keirja Starmerja, naj Združeno kraljestvo sledi francoskemu zgledu. Izraelski poslanec Ofer Cassif je pozval k takojšnjemu in polnemu priznanju Palestine kot ključnemu koraku k miru in preprečitvi "genocida". Italijanski zunanji minister Tajani je izrazil dvom o priznanju, če Palestinci ne bodo prej priznali Izraela, kar je bilo videno kot dvojno merilo, saj Izrael nikoli ni priznal Palestine. Savdska Arabija je pozdravila francosko potezo kot "pomemben diplomatski korak". UN strokovnjaki so izrazili zaskrbljenost zaradi kršitev izraelskih naseljencev in varnostnih sil proti palestinskim kmetom na zasedenem Zahodnem bregu. Iran je obsodil predlog izraelskega parlamenta o pripojitvi Zahodnega brega in doline reke Jordan.

Kontaktn center Diecézne charity České Budějovice je po dveh letih zaključil projekt svetovanja za ukrajinske begunce. V njem je delovala tudi Ukrajinka Iryna Pidkuiko, ki je spregovorila o svojem begu iz vojno prizadete države in začetkih v Češki republiki, pri čemer je poudarila pomen učenja češkega jezika za vse begunce. Medtem se pojavljajo težave pri zaposlovanju Ukrajincev v Češki republiki, saj nekatere firme in agencije nezavedno kršijo zakon, ker zaposlujejo Ukrajince s statusom začasne zaščite, katerih vizumi potečejo brez opozorila, kar lahko povzroči nezakonito delo.

Ruski Kremelj je sporočil, da je malo verjetno, da bi do srečanja med predsednikoma Rusije in Ukrajine, Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim, prišlo pred koncem avgusta. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja, Dmitrija Peskova, so pogovori možni šele po zaključku dela delovnih skupin. Peskova je izrazil skepso glede načrtov za takšen vrh, kljub Trumpovemu ultimatumu.

Ukrajina se je soočila s prvimi protivladnimi protesti v treh letih in pol vojne z Rusijo. Medtem ko se država bori na bojišču, so se pojavili tudi notranji nemiri. Hkrati pa je ruska stran objavila posnetek, ki naj bi prikazoval ukrajinsko vojaško inovativnost v Kurski oblasti.

Izraelsko pristanišče v Ejlatu je zaradi napadov Húti na ladje v Rdečem moru, ki so se začeli po 7. oktobru 2023, zbankrotiralo. Medtem ko je v Valencii policija iz letala odstranila skupino približno 50 najstnikov judovskega porekla, naj bi se po navedbah posadke obnašali konfliktno, medtem ko naj bi iz Izraela sporočili, da so le peli.

Več kot 12 ljudi je umrlo v obsežnih gozdnih požarih, ki so zajeli Turčijo in Ciper. V vročini in močnem vetru so pogoreli številni domovi, kar je zahtevalo obsežne evakuacije. V Poděbradih na Češkem je v požaru umrl en človek, drug pa je bil v kritičnem stanju, potem ko je bil evakuiran iz domnevne ubytovne.

V Izraelu je prišlo do pomembnih sprememb v parlamentu, kjer so zamenjali predsednika odbora za zunanje zadeve in obrambo. Namesto Julija Edelsteina je to funkcijo prevzel Boaz Bismut. Medtem ko izraelska vojska še vedno deluje v Gazi, so se izraelski državljani množično zbirali na griču v Sderotu, da bi opazovali bombardiranje Gaze, nekateri so si to označili za "najboljšo predstavo v mestu".

Ameriški State Department je kritiziral Zakon o digitalnih storitvah (DSA) Evropske unije, ki ureja spletne vsebine, in ga označil za 'napad na svobodo govora' in 'orwellovsko cenzuro'. To stališče je bilo izraženo kot odgovor na pohvale Francije glede omenjenega zakona, ki naj bi predstavljal obrambo demokratičnih vrednot. Kritike iz Washingtona so se navezale na predhodne izjave podpredsednika ZDA, ki so prav tako izražale zaskrbljenost glede vpliva DSA na svobodo izražanja.

Iran se v zadnjih dveh tednih spopada s serijo skrivnostnih eksplozij in požarov, ki so prizadeli stanovanjske komplekse, rafinerije in tovarne. Iranska vlada uradno trdi, da gre za nesreče, tehnične okvare ali slabo infrastrukturo. Vendar pa nekateri iranski predstavniki v zakulisju sumijo na sabotaže, pri čemer so osrednje sume usmerili proti Izraelu. Javnost je zaskrbljena zaradi morebitnega ponovnega izbruha vojne. Država se poleg tega sooča tudi s težavami pri oskrbi z vodo.

Češki predsednik Petr Pavel je med obiskom na Japonskem izjavil, da pričakuje razpravo z vlado o stališču Češke republike glede vojne v Pásmu Gaze. Češka se ni pridružila skupini 29 držav, ki so v skupni izjavi pozvale k takojšnjemu prenehanju vojne in obsodile ubijanje civilistov. Pavel je dejal, da na situacijo gleda drugače in se sprašuje, zakaj se Češka ni pridružila skupni izjavi zahodnih držav in Evropske komisije.

Združene države Amerike so se pod vodstvom Donalda Trumpa ponovno umaknile iz Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Trumpovo odločitev poganjajo kritike organizacije zaradi domnevne propalestinske in prokitajske usmeritve ter prevelike "woke" ideologije, ki naj bi preusmerila Unesco na nezaželeno ideološko pot. Že drugič v zgodovini je Trump ZDA umaknil iz Unesca, kar nakazuje na dolgoročno nezadovoljstvo z delovanjem organizacije in njenimi odločitvami, zlasti glede statusa Palestine. Poleg ideoloških razlogov so v igri tudi finančni vidiki. Washington Unescu očita tudi protizraelsko usmeritev.

Praški grad je v sredo, v prisotnosti češkega predsednika Petra Pavla, podpisal memorandum o sodelovanju z japonskim gradom Himedži. Predsednik Pavel je poudaril, da Češko republiko in Japonsko združuje globok spoštovanje do kulturne dediščine in vrednot, ki presegajo državne in celinske meje. Memorandum je za Praški grad podpisal kancler Milan Vašina. Pričakuje se, da bo sodelovanje in izmenjava izkušenj prispevala k poglobitvi odnosov med državama.