V Iranu so se razširili nasilni protivladni protesti, ki so zajeli vseh 31 provinc in po zadnjih podatkih zahtevali najmanj 45 smrtnih žrtev. Demonstranti, ki jih podpirata tako premožnejši kot revnejši sloj prebivalstva, zahtevajo konec Islamske republike in odstop vrhovnega vodje ajatole Alija Hameneja. V številnih mestih so odmevali pozivi k vrnitvi monarhije pod vodstvom v izgnanstvu živečega prestolonaslednika Reze Pahlavija, medtem ko oblasti poročajo o vdoru tujih milic in sabotažah, ki jih pripisujejo ameriškim ter izraelskim agentom. Iranski vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za vandale, ki delujejo v interesu tujih sil, zlasti Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Hamenej je napovedal ostrejše ukrepe varnostnih sil, medtem ko so oblasti že onemogočile dostop do spleta in prekinile telefonske povezave s tujino. Po poročilih naj bi režim na ulice poslal tudi borce Hezbolaha in iraških milic, da bi s silo zadušili upor, kar dodatno stopnjuje napetosti v državi. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala z mešanimi signali; ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z morebitnim vojaškim posredovanjem, če bodo iranske sile nad demonstranti uporabile pretirano silo. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je proteste označil za ključen trenutek, ko iransko ljudstvo jemlje prihodnost v svoje roke. Iran se trenutno nahaja v globoki ekonomski krizi, ki jo je sprožilo drastično padanje vrednosti nacionalne valute, kar je bil tudi prvotni povod za začetek nemirov.

Ruske sile so v noči na 9. januar izvedle obsežen kombiniran napad na ukrajinsko kritično infrastrukturo, pri čemer so že drugič uporabile svoj najnovejši hipersonični balistični sistem srednjega dosega orešnik. Glavne tarče napadov so bili Kijev, kjer so umrle štiri osebe, in zahodna regija okoli mesta Lvov, ki leži v neposredni bližini meje z Evropsko unijo in zavezništvom NATO. Raketa, ki doseže hitrost do 13.600 km/h, predstavlja po mnenju vojaških analitikov jasno opozorilo Zahodu, ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha pa je napad označil za dokaz, da se Rusija namesto za diplomacijo odloča za teror. Zaradi uporabe naprednega oborožitvenega sistema je Kijev nemudoma sprožil postopek za sklic nujne seje Varnostnega sveta Združenih narodov, predsednik Volodimir Zelenski pa je pozval mednarodno skupnost, predvsem ZDA, k odločnemu odgovoru na rusko stopnjevanje nasilja. V Kijevu je napad povzročil hudo škodo na energetski infrastrukturi, zaradi česar je skoraj polovica stanovanjskih objektov ostala brez ogrevanja v zimskih razmerah. Poškodovana je bila tudi katarska ambasada v prestolnici, župan Vitalij Kličko pa je prebivalce pozval k previdnosti. Medtem ko se na tleh stopnjujejo sovražnosti, je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump v intervjuju za New York Times izrazil pripravljenost za sodelovanje v prihodnji obrambi Ukrajine pod pogojem, da pride do mirovnega sporazuma. Trump je poudaril svoje prepričanje, da Rusija ob sklenitvi dogovora ne bi ponovila invazije, ter dodal, da si obe strani trenutno želita končanja konflikta, čeprav ni želel podati natančnega časovnega okvira za dosego miru. Njegove izjave nakazujejo na morebitne spremembe v ameriški zunanji politiki po njegovem uradnem prevzemu funkcije.

Črnogorsko podjetje Zaštita prostora Crne Gore je po nalogu glavnega mesta Podgorica začelo obsežna dela za sanacijo in odpiranje kanala Mareza, ki je bil leta zasut z razno infrastrukturo. Delavci so že začeli z odstranjevanjem ograje mestnega igrišča in rezanjem asfalta na območju, kjer so bili na kanalu zgrajeni parkirišča, igrišča in celo nasadi sadja. Dolgotrajne težave s kanalom so dokončno razgalile nedavne poplave, ki so jih povzročile obilne padavine, saj voda zaradi ovir ni mogla nemoteno odtekati. Načrt sanacije predvideva čiščenje in vzpostavitev 600 metrov dolgega odseka kanala do izliva v reko Moračo. Največ pozornosti je vzbudila lokacija pri stadionu DG Arena, kjer je del objektov in reflektor postavljen neposredno na traso kanala. Po prvotnih ugibanjih o morebitnem rušenju dela stadiona so se pristojni odločili za začasno rešitev, po kateri bodo kanal na tem odseku preusmerili levo, da bi se izognili objektom stadiona, nato pa ga ponovno priključili na prvotno pot. Emin Husović, direktor sektorja v podjetju Zaštita prostora Crne Gore, je potrdil, da bodo kanal v večjem delu popolnoma odprli, kjer pa to zaradi obstoječih objektov ni mogoče, bodo izvedli obvoz. Ta projekt je ključen za preprečevanje nadaljnje škode ob močnem deževju, ki je v preteklosti zaradi neustrezno vzdrževanega kanala in divje gradnje na njem ogrožalo okoliško infrastrukturo.

Francoski kmetje so kljub prepovedi vlade s traktorji blokirali ceste v Pariz in več znamenitosti, vključno s Slavolokom zmage in Eifflovim stolpom, v znak protesta proti prostotrgovinskemu sporazumu EU z državami Mercosur. V Španiji je približno sto kmetov blokiralo avtocesto AP-7 med Creixellom in Ermedasom zaradi evropske kmetijske politike. Francoska vlada je protest obsodila in opozorila, da ne bo dopustila nezakonitih dejanj. Podobni protesti so potekali tudi v Grčiji.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v pogovoru za BBC izrazil globoko zaskrbljenost zaradi, po njegovih besedah, realne grožnje ameriškega vojaškega napada na Kolumbijo. Petro je kritiziral zunanjo politiko Združenih držav Amerike in dejal, da Washington druge države obravnava kot del svojega imperija, kar bi po njegovem mnenju lahko privedlo do mednarodne izolacije ZDA. Opozoril je, da se kolumbijska vojska že pripravlja na morebitno invazijo, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da se mu ideja o vojaški operaciji v Kolumbiji zdi ustrezna. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile zaradi Petrova ostrega napada na delovanje ameriške Službe za imigracijo in carine (ICE). Kolumbijski predsednik je agente te službe obtožil, da se obnašajo kot nacistične brigade, kar je odgovor na razširitev operacij ICE pod Trumpovo administracijo v okviru boja proti nezakonitim migracijam in kriminalu. Takšna retorika kaže na popoln prelom v diplomatskih odnosih med tradicionalnima zaveznicama v regiji. Strateški premik v ameriški politiki do Južne Amerike sledi nedavnim ameriškim napadom na Venezuelo in aretaciji predsednika Nicolása Madura. Petrova opozorila prihajajo po neposrednih pogovorih s Trumpom, ki so očitno potrdili bojazni Bogote o širitvi ameriškega vojaškega pritiska na celini. Situacija v regiji ostaja izjemno nestabilna, saj se diplomatski spopadi spreminjajo v neposredne vojaške grožnje.

Predsedstvo Demokratske ljudske stranke (DNP) se je sestalo na seji, na kateri so odločali o nadaljnjem sodelovanju v vladi Črne gore in lokalni oblasti v Podgorici. Vodja stranke Milan Knežević je predhodno napovedal izstop iz koalicije zaradi posredovanja policije v kraju Botun, kjer so se prebivalci uprli gradnji čistilne naprave. Knežević je obljubil, da bo v primeru nestrinjanja predsedstva s predlogom o izstopu odstopil s položaja predsednika stranke in poslanca. Napetosti so se stopnjevale po intervenciji policijskih sil, ki je sprožila ostre odzive znotraj stranke in med prebivalci Zete. Knežević je poudaril, da je pripravljen zapustiti politične funkcije in se pridružiti protestnikom na terenu, če stranka ne bo zavzela odločnega stališča proti vladnim ukrepom. Dogajanje predstavlja pomemben preizkus trdnosti vladajoče koalicije na državni ravni. Kljub prvotnim grožnjam so se pojavili pozivi k umiritvi razmer. Neodvisni svetnik Svetozar Ulićević in skupina državljanov iz občine Zeta sta Kneževića javno pozvala, naj stranka ostane v oblasti. Po njihovem mnenju bi umik iz institucij škodoval interesom Zete in oslabil njen vpliv, zato zagovarjajo nadaljevanje političnega boja znotraj sistema. Odločitev predsedstva bo tako določila prihodnjo stabilnost črnogorske vlade in usodo Kneževićeve politične kariere.

V Danilovgradu se razmere po obsežnih poplavah počasi stabilizirajo, saj je vodostaj reke Zete čez noč upadel za približno pol metra. Prekinitev padavin je omogočila ponovno odprtje ključnih prometnih povezav, vključno z magistralno cesto Danilovgrad–Nikšić, bulevarjem proti Podgorici in mostom Radovana Pavićevića. Kljub izboljšanju stanja ostajajo številne lokalne poti, kot so odseki Glava Zete–Mijokusovići in Sekulići–Ždrebaonik, še vedno neprevozne. Lokalne oblasti so sporočile, da je voda vdrla v približno 30 objektov, zaradi česar je bilo evakuiranih 15 oseb, medtem ko so se številni prebivalci s pomočjo reševalnih služb znašli sami. Predsednik občine Aleksandar Grgurović je poudaril, da je škoda minimalizirana, občina pa načrtuje zračno snemanje poplavljenih območij za pripravo dolgoročnih načrtov odvodnjavanja. Civilna zaščita je pripravljena pomagati s črpalkami za vodo takoj, ko se bo nivo vode dovolj znižal za varno posredovanje. Čeprav občina sprva ni prosila za državno pomoč, saj so lokalne službe obvladovale situacijo, bo v kratkem odprt poseben račun za finančno pomoč vlade in energetskega podjetja EPCG. Hidroelektrarna Perućica je med poplavnim valom delovala s polno zmogljivostjo, kar je prav tako vplivalo na upravljanje z vodotoki v regiji. Oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti, saj sanacija posledic šele prihaja na vrsto.

Policisti v črnogorskem mestu Pljevlja so odvzeli prostost dvema osumljencema, 24-letnemu J. B. in 29-letnemu J. J., zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe oziroma trpinčenja dveh sokrajanov. Incident se je zgodil v enem izmed lokalnih gostinskih objektov, kjer je prišlo do fizičnega obračuna med več osebami. Policijska patrulja je na kraju dogodka identificirala osumljenca in oškodovanca, stara 18 in 21 let, ter vse vpletene privedla na informativni razgovor. Kriminalistična preiskava je razkrila, da sta osumljenca sprva pristopila k mizi oškodovancev, ju žalila in psovala, nato pa nanju fizično nasrnila. Po navedbah policije sta ju osumljenca potiskala in vlekla za lase, ob tem pa jima grozila s stopnjevanjem nasilja. O dogodku je bil nemudoma obveščen državni tožilec v Pljevlji, ki je odredil pridržanje za oba napadalca. Osumljenca bosta v zakonitem roku s kazensko ovadbo privedena k pristojnemu tožilcu. Ta incident v črnogorski regiji Sandžak odraža širše vprašanje varnosti v javnih prostorih v Črni gori, ki v zadnjem času obravnava več primerov medvrstniškega in uličnega nasilja, kar dodatno obremenjuje tamkajšnje varnostne organe.

Predsednik Jakov Milatović je ob obletnici mojkovačke bitke izpostavil, da ima bitka zanj globok osebni pomen, saj je v njej sodeloval njegov praded. Poudaril je, da je njegov praded bil eden tistih, ki so branili čast, svobodo in zavezništvo.

Vatroslav Lisičić je ostro kritiziral nepravilnosti v projektni dokumentaciji, ki so povzročile navidezen izginotje 1,4 kilometra cevovoda pri infrastrukturnih delih v občini Tivat. Po njegovih besedah ne gre za nenamerno tehnično napako, temveč za dejanje, ki neposredno žali prebivalce Tivta in Boke Kotorske. Lisičić poudarja, da je obdobje molka pod pretvezo tekočih del končano. Kritika se nanaša na pomanjkljiv nadzor in netransparentno vodenje javnih projektov v regiji, kjer so se v preteklosti že pojavljali podobni očitki o neučinkovitosti. Avtor izjav zahteva odgovornost pristojnih institucij in pojasnila glede manjkajočega dela infrastrukture, ki bi moral biti vključen v uradne načrte. Dogodek sproža širšo razpravo o korupciji in kakovosti izvajanja gradbenih projektov v Črni gori. Izjave odražajo naraščajoče nezadovoljstvo javnosti nad ravnanjem z javnimi sredstvi in komunalno infrastrukturo, ki je ključnega pomena za turistični razvoj območja.

Grški kmetje so danes v skladu z napovedmi znatno stopnjevali svoje protestne aktivnosti po vsej državi. Zgodaj zjutraj so s traktorji začeli 48-urno blokado ključnih avtocest, križišč, obvoznic in cestninskih postaj. Gibanje je ohromilo promet na glavnih prometnih žilah, pri čemer policija vozila usmerja na stranske poti, prost prehod pa je omogočen le intervencijskim vozilom. Razlog za zaostritev ukrepov so nevzdržni stroški kmetijske pridelave in nestrinjanje z napovedanim trgovinskim sporazumom med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami (Mercosur). Kmetje trdijo, da sporazum ogroža njihovo konkurenčnost in preživetje, saj bi omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov, ki ne izpolnjujejo strogih evropskih standardov. Protesti v Grčiji se odvijajo sočasno s podobnimi gibanji v Franciji, kar kaže na širše nezadovoljstvo evropskih kmetovalcev s trenutno agrarno politiko Bruslja. Grški kmetje so odločeni vztrajati pri zapori cest vsaj dva dni, medtem ko od vlade v Atenah in evropskih institucij zahtevajo takojšnjo obravnavo svojih zahtev glede subvencij in zaščite domačega trga.

V Grčiji so s slovesnostmi praznovali Teofánijo, vključno z blagoslovom voda in spuščanjem križa, pri čemer je predsednik države prisostvoval dogodku v Pireju. Zaradi praznovanja so v Atenah in Pireju veljale posebne prometne ureditve. Na Zakintosu zaradi neugodnih vremenskih razmer križa niso spustili v morje, temveč so obred opravili v pristanišču. Atenski župan Haris Dukas je ob prazniku poudaril prenos svetlobe in upanja v vse dele mesta.

V črnogorski občini Berane je zaradi močnega deževja in premikanja tal prišlo do pretrganja cevovoda na mali hidroelektrarni (mHE) Jelovica 1, kar je povzročilo znatno škodo na cestni infrastrukturi. Incident se je zgodil na odseku ceste Berane–Kolašin v bližini vasi Lubnice, kjer je iztekajoča voda dobesedno izprala podlago pod asfaltno površino. Podjetje Hidroenergija, ki upravlja z objektom, je sporočilo, da so ekipe že na terenu in da bodo sanacijo ceste v celoti financirali sami. Gre za prvi tovrstni incident od izgradnje objekta, podjetje pa se je državljanom opravičilo za onemogočen promet. Okoljevarstveni aktivisti, med njimi Aleksandar Dragićević, so kritični do lastnikov malih hidroelektrarn in trdijo, da so bile cevi v trup ceste vgrajene nezakonito. Dragićević poudarja, da takšni projekti uničujejo naravo in infrastrukturo, hkrati pa zahteva, da lastniki poleg stroškov sanacije plačajo tudi kazni. Ministrstvo za promet je v odzivu na dogodek spomnilo, da so bili v preteklosti že podani predlogi tožilstvu glede projekta Berane–Kolašin, ki je bil sklenjen leta 2016. Nadležni organi bodo po končanih delih opravili inšpekcijski nadzor, preden bo cesta ponovno predana v uporabo.

Voditeljica venezuelske opozicije in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 Marija Corina Machado je v pogovoru za ameriško televizijsko hišo Fox News napovedala, da se namerava v domovino vrniti v najkrajšem možnem času. Machadova, ki se je po spornih predsedniških volitvah in stopnjevanju političnih pritiskov umaknila v tujino, je poudarila svojo zavezanost k nadaljevanju boja za demokracijo v Venezueli. Njene besede nakazujejo na nov val prizadevanj opozicije za ponovno vzpostavitev političnega dialoga in sprememb v državi. Ob napovedi vrnitve je opozicijska voditeljica ostro kritizirala Delsy Rodriguez, ki je nedavno zaprisegla na podpredsedniško mesto. Machadova trdi, da venezuelsko ljudstvo zavrača trenutno oblast in Rodriguezovo, kljub njeni izraženi pripravljenosti na sodelovanje z Washingtonom. Po mnenju Machadove gre pri potezah vladajočega režima le za poskus ohranitve oblasti, medtem ko prebivalstvo zahteva korenite spremembe. Situacija v Venezueli ostaja napeta, saj se država spopada z globoko politično in gospodarsko krizo, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja usodo opozicijskih voditeljev.

Nizozemska je uradno prekinila sodelovanje v vojaški operaciji proti trgovini z narkotiki na Karibih, ki jo pod vodstvom Združenih držav Amerike izvaja operacija "Južno kopje". Kot je pojasnil nizozemski obrambni minister Ruben Brekelmans, se je država za ta korak odločila zaradi nestrinjanja z metodami ameriške strani, ki vključujejo vojaške napade na plovila, za katera se sumi, da prevažajo droge. Nizozemska bo svoje dejavnosti proti tihotapljenju drog še naprej izvajala neodvisno znotraj svojih teritorialnih voda, ne bo pa več zagotavljala helikopterjev, objektov ali druge logistične podpore za ameriško operacijo v mednarodnih vodah. Brekelmans je poudaril, da Nizozemska zagovarja pristop, ki temelji na prijetju in sodnem pregonu osumljencev, namesto neposrednega streljanja na plovila. Operacija "Južno kopje", ki se je začela septembra, je po poročanju tujih medijev v več kot 20 napadih zahtevala že več kot 100 življenj. Odločitev Haaga prihaja v času povečanih napetosti zaradi ameriške uporabe sile proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, kar je sprožilo številne mednarodne kritike glede kršenja suverenosti in mednarodnega prava. Nizozemska sicer na Karibih nadzoruje šest otokov in je bila dolga leta ključna partnerica ZDA pri nadzoru in zasegu prepovedanih substanc v regiji.

Ruben Amorim je v izjavah po remiju z Leedsom ponovno poudaril, da je v Manchester United prišel kot menedžer in ne le kot trener, s čimer je izzval vodstvo kluba, da mu omogoči opravljanje njegovega dela. Kritično se je odzval na delo ključnih uradnikov v klubu, obenem pa napovedal, da bo klub zapustil po izteku 18-mesečne pogodbe.

Močno sneženje, ledeni dež in nizke temperature so ohromile večji del Evrope. V številnih mestih so zaradi nevarnih razmer zaprli šole in letališča, promet pa je bil otežen ali celo ustavljen. Najbolj kritično je bilo v Franciji.

Črnogorski minister za zdravje Vojislav Šimun je predstavil predlog novega zakona o digitalnem zdravju, ki predstavlja ključen korak k vzpostavitvi sodobnega in varnega zdravstvenega sistema. Osrednja novost zakona je uvedba elektronskega zdravstvenega kartona, ki bo služil kot temelj za upravljanje podatkov o pacientih. S tem ukrepom želijo oblasti zagotoviti večjo varnost, dostopnost in združenost ključnih informacij na enem mestu. Nova zakonodaja neposredno naslavlja dolgoletne težave, s katerimi so se državljani spopadali v zdravstvenem procesu. Med najpomembnejšimi izboljšavami so preprečevanje nepotrebnega ponavljanja pregledov, boljša izmenjava podatkov med različnimi zdravstvenimi ustanovami ter odprava potrebe, da bi pacienti sami prenašali fizično medicinsko dokumentacijo. Zakon državljanom hkrati zagotavlja pravico do vpogleda in nadzora nad lastnimi zdravstvenimi podatki, kar krepi transparentnost in zaupanje v sistem. Sprejetje tega zakona je logično nadaljevanje širše reforme, ki se je začela s sprejetjem krovnega zakona o zdravstvenem varstvu. Cilj črnogorske vlade je popolna digitalna preobrazba, ki bi zdravstvo približala evropskim standardom in omogočila učinkovitejše upravljanje z viri v javnem zdravstvu.

Hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman se je v Zagrebu sestal s predstavniki hrvaških družin iz Boke Kotorske v Črni gori, ki si že desetletja prizadevajo za vračilo nacionaliziranega in odtujenega premoženja. Družini Tripković in Dabinović-Kokot sta ministra podrobno seznanili s pravnimi in institucionalnimi težavami, s katerimi se soočata pri poskusih restitucije svojih posesti v katastrskih občinah Dobrota, Kavač in Škaljari. Po navedbah predstavnikov družin je bil velik del njihovega premoženja nacionaliziran že po drugi svetovni vojni, vendar so najhujše izgube utrpeli v obdobju med letoma 1991 in 2000, ko je bilo več kot 90 odstotkov njihovega zemljišča nezakonito prenesenih na tretje osebe. Posebej izstopa primer družine Tripković, ki je v omenjenem obdobju izgubila več kot 500.000 kvadratnih metrov zemljišč, ter primer družine Dabinović-Kokot, katere zgodovinska Kokotova kula v Dobroti je resno ogrožena. Slednja je od leta 1949 zaščitena kot kulturni spomenik, vendar je bila njena integriteta poškodovana zaradi potresa leta 1979 ter kasnejših neustreznih posegov v prostor in kraje gradbenih elementov. Kljub številnim vloženim tožbam in zahtevkom črnogorske državne institucije doslej niso uspele zagotoviti pravne varnosti ali vrnitve lastninskih pravic, zato družine zdaj pričakujejo odločnejše posredovanje hrvaške diplomacije pri črnogorskih oblasteh.

Združenje prirediteljev iger na srečo Montenegrobet je javno obtožilo Ministrstvo za finance Črne gore, da pod vplivom nelegalnih lobističnih skupin pripravlja nezakonito zakonodajo na področju igralništva. Po navedbah združenja ministrstvo zavaja javnost s trditvami o enakopravni obravnavi vseh akterjev, medtem ko naj bi v ozadju sprejemalo rešitve po meri privilegiranih posameznikov in t. i. svetovalcev. Takšno delovanje po mnenju kritikov neposredno spodbuja razcvet nelegalnega trga, ki dosega vse večje razsežnosti. Sporne navedbe ministrstva, ki jih Montenegrobet označuje za protiustavne in nezakonite, naj bi služile zaščiti interesov ozkega kroga ljudi na račun državnega proračuna in urejenega trga. Združenje poudarja, da je realnost na terenu v popolnem nasprotju z uradnimi izjavami resorja, saj se zakonodajni okvir prilagaja vnaprej določenim interesnim skupinam, kar onemogoča pošteno konkurenco v sektorju iger na srečo.