APDEJT.si

Bosna in Hercegovina je prejela 10-odstotno zmanjšanje sredstev iz Načrta rasti Evropske unije, ker ni izvedla potrebnih reform. Ta ukrep Bruslja poudarja, da so sredstva EU namenjena državam, ki izvajajo reforme, ne pa tistim, ki o njih le razpravljajo. Medtem pa bo v Podgorici na dnevni red seje mestne skupščine 31. julija uvrščena odločitev o ustanovitvi agencije za načrtovanje urbanističnega razvoja, ki izhaja iz novega Zakona o urejanju prostora.

Avstralski premier Anthony Albanese je v nedeljo izjavil, da Izrael "zelo očitno" krši mednarodno pravo v Gazi, pri čemer je obsodil nesprejemljive civilne žrtve in smrt v območju. Kljub tej kritiki pa je poudaril, da Canberra ne načrtuje kmalu priznati palestinske države. Komentarji so sledili poročilom o izraelskem delovanju v Gazi, medtem ko Grčija ostaja razdeljena glede svojega odnosa do Izraela, kar nakazuje nadaljnje mednarodne napetosti.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Ervin Ibrahimović se je udeležil srečanja Balkanske mirovne platforme v Istanbulu, ki ga je organiziral turški zunanji minister Hakan Fidan. Glavni namen srečanja je bil krepitev regionalnega dialoga, stabilnosti in sodelovanja. Ibrahimović je ponovil pomen skupne odgovornosti vseh ključnih akterjev za mir, stabilnost in blaginjo Zahodnega Balkana ter izpostavil pomen odprte in redne komunikacije.

V Sarajevu so ponovno potekali protesti proti izraelski ofenzivi v Gazi, s poudarkom na hudi lakoti, ki pesti prebivalce, zlasti otroke. Transparenti so izpostavljali bedo in bedo v Gazi, medtem ko je generalni sekretar ZN António Gutereš izpostavil, da v Gazi ne gre le za humanitarno, temveč tudi za moralno krizo, ki nagovarja globalno vest. Kritiziral je "neverjetno ravnodušnost in neaktivnost" mednarodne skupnosti, saj besede ne morejo nahraniti lačnih otrok.

Prebivalci ob magistralni cesti med Kolašinom in Mojkovcem so izrazili nezadovoljstvo, ker do sedaj ni bilo konkretnih premikov pri reševanju njihovih problemov. Iz neformalnega združenja "Pravo na đedovinu i privatnu svojinu" so sporočili, da če jim bo onemogočeno pravo do zbiranja, bodo iskali druge oblike aktivizma. Poudarili so, da pristojne institucije niso sprejele odločitev, ki bi omogočile rešitev njihovih težav.

Ameriški senator Marko Rubio je ob srečanju z družinami izraelskih talcev izrazil mnenje, da mora administracija predsednika Donalda Trumpa ponovno oceniti svojo strategijo glede reševanja vojne v Gazi. Poudaril je, da je nujno predstaviti nove možnosti strategije za vojno, saj dosedanja prizadevanja od januarja niso uspela končati spopadov. Rubio sicer ni navedel podrobnosti o predlaganih novih možnostih.

Podjetje Meta je napovedalo ustavitev vseh političnih, volilnih in družbeno občutljivih oglasov na svojih platformah Facebook in Instagram po vsej Evropski uniji, začenši z oktobrom.

Sveti oče se je v Vatikanu srečal z vodjo Oddelka za zunanje cerkvene odnose Moskovske patrijaršije, metropolitom Antonijem. Srečanje je potekalo v času poslabšanja odnosov med Katoliško in Rusko pravoslavno cerkvijo zaradi ruske invazije na Ukrajino. Glavni namen srečanja je bil ublažiti napetosti in okrepiti dialog med cerkvama. Metropolit Antonij je papežu predstavil tudi navedbe o preganjanju Ukrajinske pravoslavne cerkve s strani Kijeva.

Poslanci so sprejeli spremembe volilnih zakonov, ki naj bi izboljšale volilni proces, pri čemer je izpostavljena večja zastopanost žensk. Predsednica Vrhovnega sodišča je poudarila pripravljenost sodstva na preverjanje integritete v okviru zakonov in ustave, a zavrnila pritiske in ucene. Vlada se sooča s kritikami glede zavlačevanja imenovanja direktorja Eko sklada, kar minister Ćulafić pripisuje vladnemu ravnanju. Opozicija kritizira tudi predlagani zakon o ANB, ki naj bi zmanjševal nadzor in transparentnost, ter vlado zaradi neurejenega mestnega parka v Tivtu. Premier Abazović je izpostavil vrnitev kriminala na ulice skozi posameznike v varnostnem sektorju in vladi, kot rešitev pa predlaga zakon proti mafiji.

Britanska ambasada v Črni gori je pozdravila medstrankarski dogovor o volilnih reformah, dosežen v črnogorskem parlamentu. Ambasada je poudarila, da gre za pomemben korak k krepitvi integritete volilnega procesa in zaupanja državljanov v demokratične izide.

Francoski minister za zunanje zadeve je od izvršnega direktorja španske letalske družbe Vueling zahteval pojasnila glede izkrcanja približno petdesetih francoskih najstnikov judovske veroizpovedi z letala v Španiji.

Ambasador EU v Podgorici, Johan Satler, je izpostavil, da bo za zaprtje pogajalskega poglavja o varstvu okolja v Črni Gori potrebnih veliko sprememb in ukrepov. Pozdravil je vključitev številnih akterjev in državljanov v nacionalno kampanjo »Čuvaj da te čuva«, saj to pomeni širšo podporo prizadevanjem za varstvo okolja.

Rajko Ljubenko je bil izvoljen za novega predsednika Opštinskega odbora Socijalističke narodne partije (SNP) v Baru. Odločitev je bila sprejeta na sinočnji Izbornoj konferenciji te partijske organizacije. Na isti konferenci je bil izbran tudi novi Opštinski odbor SNP Bar, ki bo v prihodnjem obdobju štel 30 članov. Ljubenko je profesor.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ob prihodu v Evropo ostro kritiziral ilegalno imigracijo in evropskim voditeljem poslal resno opozorilo. Izpostavil je, da se morajo evropske države zbrati in urediti razmere, sicer jim grozi, da bodo 'neostale'. Njegove izjave poudarjajo zaskrbljenost glede varnosti in prihodnosti Evrope v luči migracijskih tokov.

Kitajski premier Li Qiang je na Svetovni konferenci o umetni inteligenci v Šangaju predlagal ustanovitev svetovne organizacije za sodelovanje na področju umetne inteligence (AI). Poudaril je, da je AI nov gonilnik gospodarske rasti, a je upravljanje s tem sektorjem trenutno razdrobljeno. Li je pozval države k usklajevanju razvoja in varnosti hitro napredujoče tehnologije, pri čemer Kitajska želi voditi globalno sodelovanje kljub omejitvam, ki jih uvajajo ZDA.

Hrvaški glasbenik Marko Perković Thompson je poslal pismo svetovnim agencijam in ambasadama, v katerem odločno zavrača trditve, da je nacist. Svoje pravne zastopnike je pooblastil, da v njegovem imenu posredujejo proti, kot sam pravi, »neistinam in škodljivim navedbam«, ki so bile objavljene v poročilih omenjenih agencij. Thompson je poudaril, da je obtožba o nacizmu neutemeljena, neresnična in globoko žaljiva, saj škoduje njegovemu ugledu, časti in dostojanstvu. Pismo je bilo poslano tudi medijem na Hrvaškem.

DPS Nikšić je ostro kritiziral predsednika Opštine Nikšić, Marka Kovačevića, zaradi domnevnih groženj Agenciji za spremljanje (ASK) in izjavil, da Kovačević poskuša utišati vse, ki razkrivajo njegova neprimerna dejanja. Stranka je prav tako postavila vprašanje predsednici Skupščine občine Nikšić in nosilki liste Gibanja za Evropo zdaj (PES), dr. Zorani Mrkić, ali so "fotelje vredne pripadanja takšni oblasti". Zdi se, da DPS s temi izjavami izraža globoko nezadovoljstvo nad vladanjem v Nikšiću in poziva k odgovornosti.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je izjavila, da bi predčasno priznanje Palestine, preden je ta dejansko ustanovljena, lahko bilo kontraproduktivno. Poudarila je, da podpira palestinsko državo, vendar meni, da bi njeno priznanje pred dokončno vzpostavitvijo lahko ustvarilo lažen občutek rešenega problema. Izjava je bila podana v intervjuju za La Republico.

Skupina nevladnih organizacij, aktivistov in profesorjev je izrazila zaskrbljenost zaradi "betonizacije", ki naj bi ogrožala območje, imenovano "nevesta Jadrana". Zahtevali so smeno Radunovića, ker naj bi podcenjeval vrednosti prostora, ki ga je prevzel v upravljanje, in sprejemal odločitve, ki neposredno ogrožajo naravščino in prostor. Medtem je Klub odbornikov DPS Nikšić obsodil grožnje, ki naj bi jih posameznik, povezan z vrhom oblasti, usmerjal proti Agenciji za nadzor financiranja političnih strank (ASK). Očitali so mu, da skuša utišati in ukinjati vse, ki razkrivajo njegova neprimerna dejanja, in spomnili na poskuse zastraševanja opozicijskih poslancev, odbornikov, intelektualcev in novinarjev zaradi kritičnih stališč.

Politični analitik Odžić je ostro kritiziral proces »pomiritve«, ki ga je označil za discipliniranje stranke PES. Poudaril je, da pobuda »Odprti Balkan« še naprej določa smernice države, pri čemer naj bi predsednik vlade razpolagal le z manjšino v parlamentu. Odžić je tudi navedel, da zgodovinski sestanek srbskih in albanskih strank sovpada s prakso »koncesija je naša nacija«, kar je interpretiral kot sporočilo predsedniku SDP. V sporočilu je predsedniku SDP tudi priporočil, naj se upre »šovinistom in albanofobom«.