V Črni gori so stopile v veljavo spremembe zakona o trošarinah, ki prinašajo višje obveznosti za proizvajalce in uvoznike tobačnih izdelkov. Specifična trošarina na tisoč kosov cigaret se je povišala s 53,50 na 58,85 evra, medtem ko proporcionalna trošarina ostaja nespremenjena pri 24,5 odstotka maloprodajne cene. Te spremembe so del širše strategije prilagajanja trošarinske politike, ki se izvaja tudi v sosednjih regijah, kot je Srbija, kjer so podobni ukrepi predvideni za začetek leta 2026. Poleg povišanja obstoječih dajatev je črnogorska carina v trošarinski sistem uvedla nove kategorije izdelkov, specifično nikotinske vrečke, ki so bile prej zunaj tega okvira. Trošarina za nikotinske vrečke in zeliščne izdelke za kajenje je določena v višini 60 evrov na kilogram. Akcijski zavezanci so dolžni opraviti popis zalog in poravnati razliko v trošarinah, v nasprotnem primeru pa zakon predvideva visoke denarne kazni za kršitelje. Ukrep bo neposredno vplival na maloprodajne cene tobačnih izdelkov na črnogorskem trgu.

Izvršni direktor družbe Elektroprivreda Crne Gore (EPCG) Zdravko Dragaš je prvi dan novega leta obiskal Termoelektrarno Pljevlja, kjer se je sestal z inženirji in izvajalci del. Namen obiska je bil poudariti nujnost pospešitve ekološke rekonstrukcije tega ključnega energetskega objekta, ki je strateškega pomena tako za podjetje kot za vse prebivalce Črne gore. Dragaš je poudaril, da bo uspešen zaključek projekta bistveno zmanjšal emisije škodljivih plinov in izboljšal kakovost zraka v regiji. Projekt ne predstavlja zgolj infrastrukturne posodobitve, temveč je osrednji del prizadevanj za zagotavljanje čiste in trajnostne energije v prihodnosti. Po navedbah vodstva EPCG je cilj obiska krepitev odgovornosti in predanosti vseh vpletenih akterjev, da bi dosegli višje ekološke standarde, ki jih zahteva sodobna energetska politika. Rekonstrukcija je tesno povezana tudi z dolgoročno energetsko stabilnostjo države, medtem ko so oblasti hkrati podaljšale rok za zaprtje lokalne kotlovnice v Pljevlji, kar dodatno poudarja nujnost čimprejšnje posodobitve osrednjega obrata.

V elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med praznovanjem novega leta v baru Constellation izbruhnil katastrofalen požar, ki mu je sledila silovita eksplozija. Po navedbah kantonalne policije v Valaisu je življenje izgubilo več deset ljudi, italijansko zunanje ministrstvo pa poroča o približno 40 smrtnih žrtvah. V nesreči je bilo poškodovanih okoli 100 oseb, med katerimi jih je večina utrpela hude poškodbe, med žrtvami pa so tudi tuji državljani. Preiskovalci trenutno preučujejo dva možna vzroka za izbruh ognja, in sicer uporabo pirotehničnih sredstev v zaprtem prostoru ali iskrenje kresničk na steklenicah šampanjca. Posnetki z družbenih omrežij prikazujejo trenutek, ko je ogenj zajel strop bara, kar je med gosti sprožilo vsesplošno paniko. Policija je poudarila, da dogodek obravnavajo kot nesrečo in ne kot teroristični napad. Številne ranjene, med katerimi je tudi 16-letnik, so prepeljali v univerzitetno bolnišnico v Lozani.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru poudaril, da si Kijev prizadeva za čimprejšnji konec vojne, vendar ne na račun suverenosti ali ozemlja države. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v mednarodnih diplomatskih krogih krepijo razprave o mirovnih načrtih, pri čemer je ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff potrdil pogovore z ukrajinskim obrambnim ministrom Rustemom Umerovom o prihodnjih varnostnih zagotovilih. Po poročanju nemškega časnika Die Welt naj bi bile evropske države pripravljene v Ukrajino napotiti od 10.000 do 15.000 vojakov za zagotavljanje varnosti v prvih šestih mesecih po morebitni prekinitvi sovražnosti. Kljub diplomatskim prizadevanjem se razmere na terenu ne umirjajo. V napadu na regijo Herson je bilo ubitih več kot 20 ljudi, medtem ko so ukrajinske brezpilotne letalnice v novoletni noči napadle cilje v vasi Horli, kjer je po navedbah lokalnih virov umrlo 24 oseb. Hkrati je ameriška obveščevalna služba CIA zavrnila namigovanja, da bi Ukrajina z droni ciljala rezidenco ruskega predsednika Putina, kar dodatno osvetljuje napetosti glede odgovornosti za napade globoko v zaledju obeh strani.

V Amsterdamu je med novoletnim praznovanjem izbruhnil obsežen požar, ki je popolnoma uničil 152 let staro zgodovinsko cerkev Vondelkerk. Ogenj je zajel celotno zgradbo, kar je povzročilo zrušitev delov cerkvenega stolpa in strehe. Zaradi nevarnosti popolnega zrušenja objekta so oblasti evakuirale prebivalce 90 bližnjih hiš, na širšem območju pa je bila prekinjena oskrba z električno energijo. Po besedah tiskovne predstavnice lokalnih varnostnih služb zgradbe ni bilo več mogoče rešiti. Incident ni zahteval človeških žrtev, prav tako požar ni ogrozil bližnjega parka Vondelpark. Cerkev, ki je bila zgrajena leta 1872, je svojemu prvotnemu namenu služila do leta 1977, nato pa so jo preuredili v prostor za dogodke in pisarne. Nizozemski preiskovalci vzrok požara še ugotavljajo. O podobnih incidentih so poročali tudi iz drugih delov države, med drugim iz krajev Hellevoetsluis in Hillegom, kjer so morali prebivalce prav tako evakuirati zaradi požarov v garažah in skladiščih.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je zaključila, da Ukrajina v nedavnem napadu z droni ni ciljala na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Medtem ko Rusija trdi, da je dekodiranje podatkov z ukrajinskega drona razkrilo, da je bil cilj objekt v Putinovi rezidenci, CIA te trditve zavrača.

Ciper je danes uradno nastopil šestmesečno predsedovanje Svetu Evropske unije, pri čemer so v ospredje postavili prizadevanja za avtonomno in navzven odprto povezavo. Ciprska vlada je napovedala, da se bo v času svojega mandata osredotočila na krepitev varnosti, obrambne pripravljenosti ter konkurenčnosti unije. Na področju širitve si bodo prizadevali za verodostojno agendo, ki bi prinesla konkretne in oprijemljive rezultate za države kandidatke. Prednostne naloge ciprskega predsedstva vključujejo tudi krepitev unije vrednot, ki nikogar ne zapostavlja. Nikozija namerava delovati v smeri večje odpornosti unije na zunanje vplive, hkrati pa ohraniti tesne odnose z globalnimi partnerji. Gre za strateški premik k večji samozadostnosti Evrope, ki se bo odražal v zakonodajnih postopkih in političnih usmeritvah v naslednjih šestih mesecih.

V Kliničnem centru Črne gore v Podgorici se je 1. januarja 2026 ob 00.09 rodil prvi otrok v novem letu. Dečka z imenom Gjyste Globarević, ki tehta 3.790 gramov in je dolg 53 centimetrov, je obiskala predsednica skupščine glavnega mesta Jelena Borovinić Bojović. Ob tej priložnosti je materi podelila denarni bon v vrednosti 500 evrov in poudarila, da rojstvo otroka predstavlja simbol novega začetka, upanja in vere v prihodnost. Zdravstveno stanje novorojenčka je po navedbah zdravnikov odlično, saj je prejel najvišjo oceno po lestvici Apgar (10/10). Dogodek sledi statistično uspešnemu letu 2025, v katerem so v črnogorski prestolnici zabeležili največje število porodov v zadnjih treh desetletjih. Predsednica skupščine je v svojem nagovoru državljanom zaželela mirno in zdravo leto 2026 ter izpostavila pomen skupnih prizadevanj za razvoj mesta, v katerem prevladuje medsebojno razumevanje.

Ukrajinska obveščevalna služba naj bi pomagala Denisu Kapustinu, vodji Ruskega prostovoljnega korpusa, pri lažiranju lastne smrti. Rusija trdi, da ima dokaze, pridobljene iz sestreljenega ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovali poskus atentata na Putina, in jih namerava deliti z ZDA. Donald Trump je objavil članek, ki ostro obsoja Putina.

V požaru v baru "Le Konstelasion" v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je umrlo več deset ljudi, okoli 100 je poškodovanih, več ljudi pa pogrešanih. Priča je povedala, da je se je strop začel takoj vnesti. Po prvih informacijah naj bi požar in eksplozijo povzročila pirotehnika. Policija kantona Vale preiskuje dogodek. Eksplozija se je zgodila ob 1:30 po lokalnem času.

Črnogorska policija je v okviru nacionalne akcije z nazivom Petarda izvedla obsežen zaseg pirotehničnih sredstev in podala kazensko ovadbo zoper moškega iz Bijelega Polja. Organi pregona so pri osumljencu z inicialkami R. Ć. našli skoraj 47.000 kosov pirotehnike, ki jih je nameraval nelegalno prodati po višji ceni brez ustrezne dokumentacije in dovoljenj za opravljanje trgovinske dejavnosti. Državno tožilstvo je osumljenca obtožilo nedovoljene trgovine. Uprava policije je ob tem izdala javni apel staršem, naj otrokom ne kupujejo petard in drugih pirotehničnih izdelkov. Policija opozarja, da lahko zloraba tovrstnih sredstev povzroči hude poškodbe in trajne posledice za zdravje otrok, odraslih in živali. Akcija se izvaja na nacionalni ravni z namenom zatiranja sive ekonomije in zagotavljanja splošne varnosti v prazničnem obdobju. Policijski uslužbenci napovedujejo nadaljevanje ciljnih kontrol po vsej državi.

Bahrajn, Kolumbija, Demokratska republika Kongo, Liberija in Latvija so z današnjim dnem uradno začele svoj dvoletni mandat kot nove nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN). Te države so se pridružile Danski, Grčiji, Pakistanu, Panami in Somaliji, ki svoj mandat opravljajo že od začetka preteklega leta. Varnostni svet ZN skupno sestavlja 15 članic, med katerimi ima pet držav – Francija, Velika Britanija, Združene države Amerike, Kitajska in Rusija – stalni sedež in pravico do veta, preostalih deset pa se voli za obdobje dveh let po regionalnem ključu. Med novimi članicami ima največ izkušenj Kolumbija, ki bo v tem organu delovala že osmič, medtem ko je Latvija v Varnostni svet vstopila prvič v svoji zgodovini. Vsako leto se zamenja pet članic, pri čemer se v sodih letih volijo dve državi iz Afrike ter po ena iz Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope. Kljub sistemu rotacije več kot tretjina držav članic ZN, med njimi tudi Srbija, Črna gora in Severna Makedonija, še nikoli ni bila zastopana v tem ključnem organu za zagotavljanje mednarodnega miru in varnosti.

V Cetinju so ob prvi obletnici množičnega umora, v katerem je umrlo 13 ljudi, med njimi tudi dva otroka, spustili zastave na pol droga. STEGA je organizirala zbiranje občanov za spomin na žrtve tragedije.

Volodimir Zelenski je ponovil, da si Ukrajina želi miru, vendar ne na račun svoje državnosti. Rusija trdi, da ima dokaze o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco in jih namerava deliti z ZDA. Ukrajinska obveščevalna služba naj bi pomagala Denisu Kapustinu, osnivaču Ruskega prostovoljnega korpusa, lažirati svojo smrt po neuspelem atentatu.

Rusija je ZDA predala dodatne dokaze, ki naj bi potrjevali poskus ukrajinskega napada z dronom na rezidenco Vladimirja Putina. Trdijo, da analiza navigacijskega sistema sestreljenega drona kaže na Putinovo rezidenco kot končni cilj. Po ukrajinskem napadu v Hersonski oblasti, ki ga Rusija označuje za teroristično dejanje, je Moskva zagrozila z odmazdo. Viktor Medvedčuk pa je izjavil, da Ukrajina pod Zelenskim nima pravice do obstoja in jo je treba uničiti.

Prvi dan leta 2026 je v Srbiji minil v znamenju zmerne do popolne oblačnosti, ki se je čez dan postopno umikala. Po podatkih Republiškega hidrometeorološkega zavoda (RHMZ) so v dopoldanskih urah v Banatu in na vzhodu države zabeležili rahlo naletavanje snega, medtem ko je bilo na jugu države jutro jasno. Od sredine dneva se je od zahoda začelo postopno razjasnjevati, kar je prineslo sončna obdobja v večji del države. Temperature so se prvi dan januarja gibale v razponu od jutranjih –8 stopinj Celzija do dnevnih 10 stopinj Celzija. Pihal je šibek do umeren veter južnih in jugozahodnih smeri. Vremenoslovci za prihajajoči konec tedna že napovedujejo nove snežne padavine in občutne temperaturne spremembe, ki naj bi se stopnjevale do božičnih praznikov po pravoslavnem koledarju.

V požaru v baru v švicarskem smučarskem središču Kran-Montana je med proslavo novega leta umrlo okoli 40 ljudi, 115 je bilo ranjenih, mnogi med njimi huje. Policija sumi, da je umrlo več deset ljudi.

CIA je ocenila, da Ukrajina ni ciljala rezidence Vladimirja Putina v nedavnem napadu z droni na severu države, s čimer je ovrgla trditve ruskega voditelja. Donald Trump meni, da Rusija ovira dosego miru.

Črnogorsko ministrstvo za prostorsko načrtovanje, urbanizem in državno premoženje je uradno objavilo mednarodni natečaj za urbanistično in arhitekturno rešitev Bloka A1, ki predstavlja prvo fazo načrtovanega stanovanjskega naselja Velje brdo v Podgorici. Projekt obsega območje v izmeri 61.356 kvadratnih metrov, ministrstvo pa z natečajem išče najvišjo kakovost in jasno berljivo prostorsko zasnovo. Za najboljšo rešitev je predvidena prva nagrada v višini 100.000 evrov. Cilj pobude je vzpostaviti sodoben bivalni standard na robu prestolnice, kjer bo poudarek na trajnostnem razvoju in funkcionalnosti prostora. Razpisana prva faza predstavlja začetek enega najobsežnejših urbanističnih projektov v državi, ki naj bi po navedbah pristojnih organov dolgoročno reševal stanovanjsko problematiko prebivalcev Podgorice. Natečaj je odprt za mednarodno strokovno javnost, kar nakazuje na željo vlade po implementaciji sodobnih evropskih arhitekturnih trendov.

Britanski in francoski strokovnjaki v sodelovanju z uradniki Evropske unije pospešeno pripravljajo načrt za zagotavljanje varnostnih jamstev Ukrajini po morebitni prekinitvi ognja z Rusijo. Osrednji del strategije predvideva namestitev mednarodnega mirovnega kontingenta, ki bi štel od 10.000 do 15.000 vojakov. Te enote bi bile zadolžene za nadzor spoštovanja dogovorjenega premirja in preprečevanje novih sovražnosti na demarkacijski črti. Diplomatska prizadevanja so se dodatno okrepila z obiskom ameriškega posebnega odposlanca Steva Witkoffa, ki se je v sredo sestal z ukrajinskim glavnim pogajalcem Rustemom Umerovim. Na srečanju so sodelovali tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bil uskladitev prihodnjih korakov za končanje vojne in določitev pogojev, pod katerimi bi bile evropske države pripravljene na teren poslati svoje vojaške sile. Načrti za mirovno operacijo prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za sklenitev miru. Čeprav so se nekatere države, zlasti Nemčija, v preteklosti upirale neposredni vojaški prisotnosti, trenutni predlogi kažejo na premik k aktivnejši vlogi evropskih zaveznic pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji.