Čečenskega voditelja Ramzana Kadirova, ki velja za enega najtesnejših zaveznikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, so v noči s 24. na 25. december nujno prepeljali v centralno klinično bolnišnico v Moskvi. Po poročanju neodvisnega portala Novaja Gazeta Evropa se je njegovo zdravstveno stanje nenadoma poslabšalo med obiskom ruske prestolnice, kjer bi se moral udeležiti seje državnega sveta. Viri blizu čečenskemu voditelju navajajo, da so ga zdravniki v Moskvi komaj oživili, nakar se je vrnil v domovino, vendar se od takrat ni več pojavil v javnosti. Zdravstveno stanje Kadirova naj bi se po razpoložljivih podatkih kontinuirano slabšalo že od začetka preteklega leta, ko je bil prvič hospitaliziran v zasebni kliniki v Groznem. Čeprav uradni viri iz Čečenije pogosto zanikajo navedbe o njegovi bolezni, dolgotrajna odsotnost iz javnega življenja po zadnjem incidentu sproža številna ugibanja o resnosti njegovega stanja in morebitnih posledicah za politično stabilnost v regiji. Kadirov je sicer pred tem dogodkom še napovedoval ostre povračilne ukrepe proti ukrajinskim silam, kar dodatno poudarja njegovo vlogo v aktualnem konfliktu.

Izvršni direktor črnogorskega Sklada za varstvo okolja (Eko-fond) Draško Boljević je podal odstopno izjavo in o tem obvestil predsednika vlade Milojka Spajića. Boljević je v svojem odstopu poudaril, da s premierjem nista več na isti strani, kar je utemeljil z ravnanjem vlade do prebivalcev Zete. Po njegovih navedbah naj bi oblast nad državljani v Zeti uporabila in demonstrirala silo, kar je zanj nesprejemljivo. Boljević je v odstopni izjavi zapisal, da je njegova zvestoba povezana z rojstnim krajem in družinsko tradicijo, zaradi česar ne more več opravljati funkcije pod trenutnim vodstvom vlade. Ob tem se je zahvalil ministru za ekologijo, trajnostni razvoj in razvoj severa Damjanu Ćulafiću za korektno sodelovanje in pošten odnos do sklada. Odstop se dogaja v času napetosti v kraju Botun, kjer so se zvrstili protesti lokalnega prebivalstva.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svoji novoletni poslanici nagovoril prebivalce Ukrajine in poudaril, da je leto 2024 minilo v znamenju zvestobe, vztrajnosti ter načelnosti ukrajinskega ljudstva. V svojem nagovoru prek družbenega omrežja Telegram je izpostavil pomen vsakodnevnega dela in boja za svobodo ter dostojanstvo, ki ju Ukrajina brani ne le zase, temveč za celoten svobodni svet. Zelenski je ob tem izrazil trdno prepričanje v mir, za katerega si država aktivno prizadeva na diplomatski in vojaški ravni. Predsednik se je posebej poklonil branilcem domovine in izpostavil dejavnike, ki združujejo ukrajinski narod, vključno s skupno zgodovino, maternim jezikom ter vero v boljšo prihodnost. Sporočilo prihaja v času intenzivnih prizadevanj za mir, pri čemer je Zelenski poudaril, da Ukrajina ne le verjame v konec konflikta, temveč nanj tudi aktivno čaka in se nanj pripravlja. Hkrati so ruski viri ob novem letu ponovili svoje cilje o uresničitvi interesov velike Rusije, kar kaže na nadaljevanje napetosti med državama.

Visoka predstavnica EU Kaja Kalas je izrazila dvom v ukrajinsko vpletenost v napad na Putinovo rezidenco, medtem ko je Venezuela napad obsodila kot teroristično dejanje. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da je bilo v napadu uporabljenih 91 dronov, ki so bili uničeni. Rusija in Belorusija sta incident označili za cinično provokacijo, ki se je zgodila v času iskanja mirne rešitve za ukrajinsko krizo.

Madžarski premier Viktor Orban je v nedavnih izjavah poudaril, da bi lahko leto 2026 postalo ključno za prihodnost Evrope, zlasti v luči spreminjajočih se odnosov med Združenimi državami Amerike in Rusijo. Orban meni, da bi nesoglasja med Washingtonom in Brusljem glede strateških vprašanj ter vojne v Ukrajini lahko privedla do situacije, v kateri bi se administracija Donalda Trumpa o normalizaciji odnosov in miru z Moskvo dogovorila samostojno, brez vključitve evropskih zaveznikov. Po njegovi oceni se Trumpova administracija zavzema za končanje spopadov, medtem ko evropski voditelji vztrajajo pri oboroževanju Kijeva. Madžarska se bo po besedah premierja zoperstavila Bruslju, da bi ostala zunaj neposrednega konflikta, vendar kljub napetostim ne namerava zapustiti Evropske unije ali zveze NATO. Orban je poudaril, da nevtralnost ni cilj Madžarske, temveč si želijo ostati del zahodnega zavezništva, vendar ob predpostavki, da bodo odločitve temeljile na »zdravem razumu«. Premier je leto 2025 označil za morebitno zadnje leto miru v Evropi, če se strateške usmeritve ne bodo spremenile, hkrati pa je izpostavil, da je Madžarska danes dovolj močna, da zaščiti svoje nacionalne interese tudi v nasprotju z interesi širšega zahodnega sveta.

Črnogorsko ministrstvo za šolstvo, znanost in inovacije je sporočilo, da je v letu 2025 uspešno izvedlo vrsto programov strokovnega usposabljanja za učitelje in strokovne sodelavce. Glavni cilj teh dejavnosti je bil krepitev digitalnih kompetenc in izboljšanje kakovosti pouka v državi. Skupaj je bilo organiziranih 168 izobraževalnih skupin, ki se jih je udeležilo 2.662 udeležencev, kar po navedbah ministrstva potrjuje močno zavezanost izobraževalnega sistema digitalni transformaciji in profesionalnemu razvoju pedagoškega kadra. Največ udeležencev se je udeležilo usposabljanja za uporabo orodij Microsoft Office 365, kar naj bi učitelje opolnomočilo za učinkovito rabo digitalnih pripomočkov pri vsakodnevnem delu. Programi so vključevali tudi samoproceno digitalnih kompetenc z orodjem SELFIE, interaktivno poučevanje z Educaplay ter vsebine o digitalni varnosti in izdelavi spletnih testov. V okviru inovativnih pristopov so izvajali tudi usposabljanja s področja programiranja (MakeCode), medijske pismenosti in tehnologij STEM, vključno z osnovami 3D-modeliranja in tiska. Vse izvedene aktivnosti so bile usklajene z evropskim (DigCompEdu) in nacionalnim okvirom digitalnih kompetenc za učitelje, kar neposredno nadgrajuje predhodna specializirana usposabljanja, kot je bil oktobrski program o digitalni varnosti.

Skupščina Črne gore je na predlog predsednika vlade Milojka Spajića uradno razrešila Dragoslava Šćekića s položaja ministra za šport in mlade. Za njegovo razrešitev je glasovalo 44 navzočih poslancev, pri čemer je bila odločitev v parlamentu sprejeta soglasno med tistimi, ki so oddali glas. Šćekić, ki prihaja iz vrst Socialistične narodne partije (SNP), se je moral s položaja posloviti po odločitvi premierja, da prevetri vladno ekipo. Po razrešitvi dosedanjega ministra je vodenje resorja za šport in mlade začasno prevzel kar premier Milojko Spajić sam. Ta poteza kaže na koncentracijo moči v kabinetu predsednika vlade v obdobju, ko se črnogorska politika spopada z notranjimi prestrukturiranji znotraj vladajoče koalicije. Premier bo ministrstvo vodil do imenovanja novega kandidata, ki bo moral ponovno pridobiti zaupanje parlamentarne večine v Podgorici.

Francoski napadalec madridskega Reala Kylian Mbappé bo po uradnih navedbah španskega kluba zaradi poškodbe levega kolena krajši čas odsoten z zelenic. Čeprav Real Madrid v uradni izjavi ni podal natančnega časovnega okvirja okrevanja, so dobro obveščeni viri, vključno s francoskim športnim dnevnikom L'Equipe, poročali, da bo 26-letni zvezdnik okreval približno tri tedne. Poškodba predstavlja udarec za načrte trenerja Carla Ancelottija, saj bo ekipa v ključnem delu sezone ostala brez svojega ključnega napadalca. Zaradi omenjene poškodbe bo Mbappé primoran izpustiti prihajajoči španski superpokal, kjer bi se Real Madrid moral boriti za prvo lovoriko v koledarskem letu. Poleg turnirja v Savdski Arabiji bo Francoz verjetno izpustil tudi nekaj prvenstvenih tekem v La Ligi. Zdravniška služba kraljevega kluba bo stanje poškodovanega kolena podrobno spremljala, vrnitev na igrišča pa je predvidena konec januarja, v kolikor rehabilitacija ne bo naletela na nepredvidene zaplete.

Prebivalci občine Zeta in naselja Botun so v znak protesta blokirali krožišče, ki vodi proti mednarodnemu letališču v Podgorici, ter most na reki Cijevni. Protestno akcijo so podprli in vodili lokalni politični predstavniki, med njimi predsednik občine Zeta Mihailo Asanović in poslanec Milan Knežević. Protestniki so z mehanizacijo komunalnega podjetja in osebnimi vozili popolnoma ohromili promet na eni najpomembnejših prometnic v državi, policijskim vozilom pa niso dovolili prehoda preko blokad. Po navedbah organizatorjev bo blokada trajala ves dan, razen če se nanjo predčasno odzove predsednik vlade Milojko Spajić. Demonstranti so se odločili za to skrajno potezo zaradi nerešenih infrastrukturnih in administrativnih vprašanj, povezanih z razmejitvijo občin in okoljskimi problemi v Botunu. Milan Knežević je ob prihodu na lokacijo poudaril, da bodo vztrajali pri blokadah, dokler njihove zahteve ne bodo izpolnjene, hkrati pa so zagrozili s popolno paralizo Črne gore. Napovedane so dodatne zapore na nadvozih in cestnih povezavah proti Tuzi in drugim okoliškim krajem, kar bi lahko povzročilo večje logistične težave v državi.

Vladimir Putin je v novoletni poslanici ponovil svoje prepričanje v zmago Rusije v Ukrajini in pohvalil rusko vojsko. Poudaril je, da bo Rusija dosegla vse cilje in se zanesla na lastne sile. Medtem je Moskva obtožila Kijev napada z droni na Putinovo rezidenco v Valdaju.

Poslanik Socialistične ljudske stranke (SNP) Bogdan Božović je ostro obsodil nedavno posredovanje represivnih organov proti prebivalcem naselja Botun v Črni gori, ki so blokirali krožišče v smeri proti letališču Podgorica. Božović je poudarila, da sila nikoli ne predstavlja rešitve, temveč se je treba zavzemati za dialog in dogovor med sprtima stranema. Izpostavil je, da so prebivalci Botuna častni ljudje, ki se že 15 let borijo za svoje pravice in se upirajo poskusom razčlovečenja ter stigmatizacije v javnosti. Dogajanje v Botunu je odraz dolgotrajnih napetosti, kjer prebivalci protestirajo zaradi načrtovane izgradnje čistilne naprave v njihovi bližini, kar vidijo kot neposredno grožnjo svojemu bivalnemu okolju. Božović je v svojem nagovoru pozval k razumu in spoštovanju tistih, ki so ostali zvesti svojim načelom kljub menjavam oblasti. Po njegovih besedah so se prebivalci znašli pod pritiskom negativnih narativov, ki jih širijo posamezniki z namenom utišanja njihovih legitimnih zahtev.

Črnogorska skupščina je na predlog premierja Milojka Spajića razrešila ministra za šport in mlade Dragoslava Šćekića. Odločitev o odstavitvi je sledila zahtevi predsednika Socialistične narodne stranke (SNP) Vladimirja Jokovića, ki je premierja obvestil, da Šćekić po izstopu iz stranke in ustanovitvi novega Gibanja za narodno zaupanje (PNP) ne more več zasedati ministrskega mesta, ki pripada kvoti SNP. Šćekić je svojo razrešitev označil za posledico političnega izsiljevanja in strahu pred njegovim naraščajočim vplivom med volivci, hkrati pa je izrazil razumevanje za premierjevo željo po ohranitvi stabilnosti koalicije. Istočasno se država spopada z resno varnostno krizo v naselju Botun v občini Zeta, kjer so protestniki zaradi nezadovoljstva s projektom čistilne naprave blokirali ključne prometnice, vključno z dostopom do letališča Podgorica. Poslanec Milan Knežević je napovedal, da bodo državljani svojo zemljo branili z vsemi sredstvi, kar je v parlamentu sprožilo pozive k nujni seji Sveta za nacionalno varnost. Medtem ko se vlada sooča s temi pretresi, je občinski svet Budve s podporo opozicijske DPS sprejel rekorden proračun za leto 2026, ki predvideva velike naložbe v kulturno dediščino in infrastrukturo.

Poslanci vladajoče večine v črnogorski skupščini niso podprli predloga zakona o finančni podpori osebam, ki so bile zaposlene v podjetjih v državni lasti, oziroma o odškodninah za nekdanje zaposlene v podjetjih, ki so končala v stečaju. Predlog zakona, ki ga je po obsežnih posvetovanjih z delavci pripravilo Gibanje URA, je predvideval izplačilo odškodnin v višini 12.000 evrov za vsakega zaposlenega, ki zaradi stečaja ni prejel odpravnine ali je bil prisiljen v predčasno upokojitev. Iz opozicijskega Gibanja URA so po glasovanju sporočili, da so predstavniki oblasti z zavrnitvijo zakona ponovno pokazali brezbrižnost do delavcev, ki so postali žrtve tranzicije. Zakonska rešitev bi zajela vse nekdanje zaposlene v državnih podjetjih, ki niso bili vključeni v prejšnje zakone za rudarski, metalski in lesnopredelovalni sektor. Predlog je prav tako predvideval, da bi do razlike do polnega zneska 12.000 evrov bili upravičeni tisti, ki so v preteklosti prejeli nižje zneske, v primeru smrti delavca pa bi pravico do odškodnine uveljavljali njegovi zakoniti dediči. Kljub zavrnitvi v parlamentu so v Gibanju URA napovedali nadaljevanje boja za pravice delavcev.

Svetniki Evropske zveze (ES) v črnogorski občini Budva niso podprli predloga občinskega proračuna, saj so nasprotovali dodelitvi milijonskih sredstev kateri koli verski skupnosti. Petar Odžić, predstavnik zveze, je prek družbenega omrežja X sporočil, da stranka ne bo dopustila porabe javnega denarja za tovrstne namene, medtem ko mestu primanjkuje ključnih infrastrukturnih projektov. Po mnenju Odžića bi morala imeti prednost vlaganja v objekte in storitve, ki so bistvenega pomena za vse občane, ne glede na njihovo versko pripadnost. Zastopniki Evropske zveze so ob tem poudarili nujnost spoštovanja načela sekularnosti oziroma stroge ločenosti države od verskih skupnosti. To načelo bi moralo po njihovem prepričanju veljati tudi na ravni lokalne samouprave. Odločitev svetnikov je povzročila politični zastoj pri sprejemanju proračuna, saj ES vztraja pri stališču, da verske organizacije ne smejo prejemati tako visokih zneskov iz proračunskih sredstev, namenjenih razvoju mesta.

Ruske sile so v zadnjem valu napadov z bezpilotnimi letalniki ciljale ukrajinsko pristaniško mesto Odesa, pri čemer so bile ranjene najmanj štiri osebe, med njimi trije otroci. Načelnik regije Odesa Oleg Kiper je potrdil, da so bili napadi usmerjeni na stanovanjske objekte ter ključno logistično in energetsko infrastrukturo. Med ranjenimi civilisti je tudi sedemmesečni dojenček, kar potrjuje nadaljevanje strategije napadov na gosto naseljena območja. Po poročanju vojaških oblasti je nastala znatna materialna škoda na večstanovanjskih zgradbah, s prizorišč pa so poročali o gostem dimu in uničenju. Odesa, ki predstavlja ključno točko za ukrajinski izvoz, je že dlje časa tarča ponavljajočih se napadov, ki sistematično uničujejo energetsko in prometno infrastrukturo mesta. Ti incidenti so neposredno povezani s širšo rusko ofenzivo, ki se je v zadnjih mesecih okrepila z uporabo novih tehnologij dronov, vključno s tistimi, ki so odporni na elektronsko motenje.

Občinski svet črnogorske občine Nikšić je v okviru razprave o proračunu, ki za prihodnje obdobje znaša rekordnih 45,7 milijona evrov, sprejel dopolnila opozicijske Demokratske partije socialistov (DPS). Sprejeta dopolnila zagotavljajo znatno več finančnih sredstev za postopke zunajtelesne oploditve ter neposredno podporo lokalnim čebelarjem. S temi ukrepi so svetniki uradno okrepili socialno politiko na lokalni ravni in spodbudili razvoj primarnega gospodarskega sektorja. Klub svetnikov DPS je ob tem poudaril, da sprejetje njihovih predlogov dokazuje sposobnost opozicije za oblikovanje konkretnih rešitev v korist državljanov. Napovedali so nadaljnje pobude, ki bodo usmerjene v izboljšanje gospodarskega okolja in kmetijstva v regiji. Čeprav so se v preteklosti v Nikšiću pojavljala močna ideološka razhajanja med opozicijsko DPS in lokalno oblastjo, je tokratni dogovor o proračunskih sredstvih pokazal osredotočenost na praktične potrebe prebivalstva.

Izraelske oblasti so napovedale, da bodo v roku 36 ur ustavile delovanje desetinam mednarodnih humanitarnih organizacij na območju Gaze, ker te naj ne bi izpolnjevale novih strogih pogojev za registracijo. Palestinsko ministrstvo za zunanje zadeve je ukrep ostro obsodilo in ga označilo za poskus eliminacije prič izraelskih dejanj na palestinskih ozemljih. Po navedbah palestinske strani Izrael s temi ukrepi krši mednarodno pravo in svetovalno mnenje Mednarodnega sodišča (ICJ) o obveznostih okupacijske sile. Odlok vpliva na 37 organizacij, ki zagotavljajo ključno podporo na področjih zdravstva, šolstva, oskrbe z vodo in zaščite otrok. Palestinske oblasti trdijo, da Izrael nima suverenosti nad okupiranim ozemljem in da so te institucije nujne za preživetje prebivalstva, ki se spopada z izzvano lakoto in nenehnimi vojaškimi agresijami. Palestinska stran je mednarodno skupnost in Združene narode pozvala k uvedbi kazenskih ukrepov proti Izraelu zaradi teh »nezakonitih praks« in »piratstva«. Izrael na drugi strani vztraja, da so novi varnostni protokoli nujni za preprečevanje zlorab humanitarne pomoči s strani oboroženih skupin. Odločitev prihaja v času, ko se humanitarne razmere v Gazi vztrajno slabšajo, mednarodne agencije pa opozarjajo na popoln kolaps oskrbovalnih verig, če bo delovanje nevladnih organizacij dejansko onemogočeno.

Kabinet predsednika Jakova Milatovića je izrazil obžalovanje, da Predrag Krstonijević ni bil izvoljen za sodnika ustavnega sodišča, in obtožil stranki PES in BS, da že tretjič ovirata polno funkcionalnost ustavnega sodišča in s tem evropske integracije Črne gore. Podpredsednik vlade je čestital Nikoli Mugoši za izvolitev in pohvalil poslance za odgovornost in pripravljenost na dialog.

Ustavno sodišče Črne gore je po uradni dolžnosti sprožilo nov postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tarife, po kateri Centralna banka Črne gore (CBCG) obračunava nadomestila za svoje storitve. Sodišče se je za ta korak odločilo, ker je banka v kratkem času dvakrat spremenila sporni akt, še preden so ji bila vročena pravna stališča sodišča. Po mnenju sodnikov gre za poskus formalnega izigravanja postopka, ki ne odpravlja morebitnih neustavnosti, temveč le ustvarja pogoje za zavrženje pobude, kar neposredno ogroža načelo vladavine prava. Zaplet se je začel 15. oktobra, ko je sodišče na pobudo varuha premoženjskopravnih interesov prvič sprožilo postopek. CBCG je nato 20. novembra in ponovno 15. decembra sprejela nove odločitve o tarifi ter predlagala ustavitev postopka, ker sporni predpis formalno ni več veljal. Sodišče je takšno ravnanje označilo za nesprejemljivo, saj banka sploh ni bila seznanjena z ustavnopravnimi razlogi za preverjanje prejšnjih aktov. S tem ko je sodišče po uradni dolžnosti prevzelo nadzor nad novo tarifo, želi preprečiti sistemsko izogibanje sodni presoji in zagotoviti ustavno skladnost finančnih predpisov v državi.

Prebivalci pacifiških otoških držav Samoa in Kiribati so kot prvi na svetu ob 11. uri po srednjeevropskem času vstopili v novo leto 2026. Praznovanja na teh otokih, zlasti na atolu Kiritimati, so potekala v sproščenem vzdušju na plažah. Uro kasneje se je novega leta z razkošnimi ognjemeti in javnimi praznovanji razveselila tudi Nova Zelandija, kjer so osrednje prireditve potekale v Aucklandu in Wellingtonu. Kot naslednji so na vrsti prebivalci nekaterih delov Avstralije, zatem pa se bodo praznovanja postopoma selila proti Aziji in Evropi. Svetovni doček novega leta spremljajo strogi časovni premiki, ki so posledica mednarodne datumske meje. Medtem ko so nekatere pacifiške nacije že začele leto 2026, bodo nekatere ameriške posesti v Tihem oceanu, kot so Ameriška Samoa, Havaji in otok Howland, med zadnjimi, ki bodo prestopili prag novega koledarskega leta. Dogodek obeležuje začetek globalnega niza praznovanj, ki bodo trajala celih 26 ur, dokler celoten svet ne vstopi v novo leto.