Občinski svet črnogorske občine Nikšić je v okviru razprave o proračunu, ki za prihodnje obdobje znaša rekordnih 45,7 milijona evrov, sprejel dopolnila opozicijske Demokratske partije socialistov (DPS). Sprejeta dopolnila zagotavljajo znatno več finančnih sredstev za postopke zunajtelesne oploditve ter neposredno podporo lokalnim čebelarjem. S temi ukrepi so svetniki uradno okrepili socialno politiko na lokalni ravni in spodbudili razvoj primarnega gospodarskega sektorja. Klub svetnikov DPS je ob tem poudaril, da sprejetje njihovih predlogov dokazuje sposobnost opozicije za oblikovanje konkretnih rešitev v korist državljanov. Napovedali so nadaljnje pobude, ki bodo usmerjene v izboljšanje gospodarskega okolja in kmetijstva v regiji. Čeprav so se v preteklosti v Nikšiću pojavljala močna ideološka razhajanja med opozicijsko DPS in lokalno oblastjo, je tokratni dogovor o proračunskih sredstvih pokazal osredotočenost na praktične potrebe prebivalstva.

Izraelske oblasti so napovedale, da bodo v roku 36 ur ustavile delovanje desetinam mednarodnih humanitarnih organizacij na območju Gaze, ker te naj ne bi izpolnjevale novih strogih pogojev za registracijo. Palestinsko ministrstvo za zunanje zadeve je ukrep ostro obsodilo in ga označilo za poskus eliminacije prič izraelskih dejanj na palestinskih ozemljih. Po navedbah palestinske strani Izrael s temi ukrepi krši mednarodno pravo in svetovalno mnenje Mednarodnega sodišča (ICJ) o obveznostih okupacijske sile. Odlok vpliva na 37 organizacij, ki zagotavljajo ključno podporo na področjih zdravstva, šolstva, oskrbe z vodo in zaščite otrok. Palestinske oblasti trdijo, da Izrael nima suverenosti nad okupiranim ozemljem in da so te institucije nujne za preživetje prebivalstva, ki se spopada z izzvano lakoto in nenehnimi vojaškimi agresijami. Palestinska stran je mednarodno skupnost in Združene narode pozvala k uvedbi kazenskih ukrepov proti Izraelu zaradi teh »nezakonitih praks« in »piratstva«. Izrael na drugi strani vztraja, da so novi varnostni protokoli nujni za preprečevanje zlorab humanitarne pomoči s strani oboroženih skupin. Odločitev prihaja v času, ko se humanitarne razmere v Gazi vztrajno slabšajo, mednarodne agencije pa opozarjajo na popoln kolaps oskrbovalnih verig, če bo delovanje nevladnih organizacij dejansko onemogočeno.

Kabinet predsednika Jakova Milatovića je izrazil obžalovanje, da Predrag Krstonijević ni bil izvoljen za sodnika ustavnega sodišča, in obtožil stranki PES in BS, da že tretjič ovirata polno funkcionalnost ustavnega sodišča in s tem evropske integracije Črne gore. Podpredsednik vlade je čestital Nikoli Mugoši za izvolitev in pohvalil poslance za odgovornost in pripravljenost na dialog.

Ustavno sodišče Črne gore je po uradni dolžnosti sprožilo nov postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tarife, po kateri Centralna banka Črne gore (CBCG) obračunava nadomestila za svoje storitve. Sodišče se je za ta korak odločilo, ker je banka v kratkem času dvakrat spremenila sporni akt, še preden so ji bila vročena pravna stališča sodišča. Po mnenju sodnikov gre za poskus formalnega izigravanja postopka, ki ne odpravlja morebitnih neustavnosti, temveč le ustvarja pogoje za zavrženje pobude, kar neposredno ogroža načelo vladavine prava. Zaplet se je začel 15. oktobra, ko je sodišče na pobudo varuha premoženjskopravnih interesov prvič sprožilo postopek. CBCG je nato 20. novembra in ponovno 15. decembra sprejela nove odločitve o tarifi ter predlagala ustavitev postopka, ker sporni predpis formalno ni več veljal. Sodišče je takšno ravnanje označilo za nesprejemljivo, saj banka sploh ni bila seznanjena z ustavnopravnimi razlogi za preverjanje prejšnjih aktov. S tem ko je sodišče po uradni dolžnosti prevzelo nadzor nad novo tarifo, želi preprečiti sistemsko izogibanje sodni presoji in zagotoviti ustavno skladnost finančnih predpisov v državi.

Prebivalci pacifiških otoških držav Samoa in Kiribati so kot prvi na svetu ob 11. uri po srednjeevropskem času vstopili v novo leto 2026. Praznovanja na teh otokih, zlasti na atolu Kiritimati, so potekala v sproščenem vzdušju na plažah. Uro kasneje se je novega leta z razkošnimi ognjemeti in javnimi praznovanji razveselila tudi Nova Zelandija, kjer so osrednje prireditve potekale v Aucklandu in Wellingtonu. Kot naslednji so na vrsti prebivalci nekaterih delov Avstralije, zatem pa se bodo praznovanja postopoma selila proti Aziji in Evropi. Svetovni doček novega leta spremljajo strogi časovni premiki, ki so posledica mednarodne datumske meje. Medtem ko so nekatere pacifiške nacije že začele leto 2026, bodo nekatere ameriške posesti v Tihem oceanu, kot so Ameriška Samoa, Havaji in otok Howland, med zadnjimi, ki bodo prestopili prag novega koledarskega leta. Dogodek obeležuje začetek globalnega niza praznovanj, ki bodo trajala celih 26 ur, dokler celoten svet ne vstopi v novo leto.

Lokalni parlament v črnogorskem Bijelem Polju do zakonsko določenega roka, 31. decembra, ni izvedel seje, na kateri bi obravnavali in sprejeli proračun za leto 2026. Zaradi neusvojitve ključnega finančnega dokumenta so v lokalnem odboru Demokratske partije socialistov (DPS) opozorili na resne posledice za delovanje občine. Po njihovih navedbah takšno stanje upočasnjuje delo občinske uprave in zahteva nemuden institucionalni dialog. Politična kriza v občini je povzročila negotovost glede financiranja javnih storitev in infrastrukturnih projektov v prihodnjem letu. Predstavniki opozicijske DPS so poudarili, da je neuspeh pri sklicu seje pokazatelj institucionalne blokade, ki neposredno škoduje interesom občanov. Pozvali so k odgovornemu ravnanju in takojšnjemu začetku pogovorov med političnimi akterji, da bi premostili nastalo situacijo in zagotovili nemoteno izvajanje proračunskih obveznosti.

Po policijski akciji v Botunu so se napetosti še stopnjevale. Prebivalci Zete so protest nadaljevali pred letališčem v Podgorici, kjer so zahtevali pogovor s premierjem Spajićem. Ta je kljub temu skupaj s predsednikom Milatovićem odpotoval v Dunaj, ne da bi se srečal s protestniki. Knežević je pozval državljane, da se razidejo. Interventna policija je bila prisotna v velikem številu.

Predsednik Socialdemokratske partije (SDP) Ivan Vujović je ostro kritiziral trenutno črnogorsko oblast, ki jo po njegovih besedah najbolje ponazarja blokada prometa na krožišču proti letališču v Podgorici. Vujović je izpostavil paradoks, da stranka ministrice za promet blokira ključne prometne poti, medtem ko se država javno zavzema za vstop v Evropsko unijo. Po njegovem mnenju je proslavljanje izgradnje zbiralnika v 21. stoletju kot vrhunskega dosežka odraz nesposobnosti vlade. V izjavi, polni ironije, je Vujović izpostavil, da se bo Črna gora v Evropsko unijo očitno morala zanašati na posameznike, kot je Milan Knežević, saj so institucionalni procesi zastali. Kritika se nanaša predvsem na ravnanje Demokratične ljudske stranke (DNP) in njihov vpliv na vsakodnevno življenje državljanov. Dogodek poudarja notranjepolitične napetosti in nezadovoljstvo z delom resornega ministrstva, ki po mnenju opozicije ne zagotavlja osnovne prevoznosti in moderne infrastrukture.

Delegacija Evropske unije v Črni gori je uradno pozdravila začetek gradnje novega postrojenja za čiščenje odpadnih voda v Botunu pri Podgorici. Predstavniki unije so ob tem izpostavili pomen profesionalne in zadržane asistence policije, ki je omogočila varen začetek del kljub napetostim na terenu. Projekt predstavlja ključen korak v posodobitvi komunalne infrastrukture črnogorske prestolnice. Delegacija je v izjavi pozvala vse vpletene strani k vzdržnosti pri širjenju nepreverjenih navedb glede morebitnih negativnih vplivov projekta na okolje in zdravje ljudi. Prav tako so zavrnili obtožbe o domnevnih policijskih zlorabah med postopkom. EU poudarja, da je projekt ključnega pomena za doseganje okoljskih standardov v procesu pridruževanja države k evropski povezavi.

Črnogorsko ministrstvo za promet je uradno odprlo regionalno cesto R-10 na odseku Đurđevića Tara–Mojkovac, ki je bila dlje časa zaprta zaradi sanacije nevarnega klizišča Sokolovina. Pristojni organi so poudarili, da je bila odločitev o zapori ceste med turistično sezono nujna in odgovorna, saj so le tako lahko zagotovili temeljito in kakovostno izvedbo del brez ogrožanja varnosti potnikov. Sanacijska dela so vključevala gradnjo galerije, hidroizolacijo in utrditev ključnih konstrukcijskih elementov, ki bodo preprečevali prihodnje odrone skalne mase. Ministrica za promet Maja Vukićević je ob odprtju izpostavila, da sanacija predstavlja trajno rešitev za dolgoletno težavo na tej prometnici. Po navedbah ministrstva bodo v kratkem, takoj ko bodo dopuščale vremenske razmere, položili še zaključno plast asfalta, s čimer bodo dela v celoti končana. Odprtje ceste bo bistveno izboljšalo prometno povezanost v severnem delu države in povečalo varnost na tem prej kritičnem odseku. Poleg sanacije pri Sokolovini so se začela dela tudi na regionalni cesti Čevo–Ubli, kar kaže na širšo obnovo cestne infrastrukture v državi.

V Radanovićih v Črni gori so med gradbenimi deli na parkirišču Osnovne šole Nikole Đurkovića odkrili večjo količino neeksplodiranih ubojnih sredstev iz časa druge svetovne vojne. Ministrstvo za notranje zadeve je potrdilo, da so bila dela na območju nemudoma ustavljena po najdbi nevarnih predmetov v šolskem dvorišču. Pristojne službe so zavarovale območje in poskrbele za ustrezno obravnavo najdenih eksplozivnih snovi. Na lokacijo so bili napoteni strokovnjaki Oddelka za neeksplodirana ubojna sredstva Direktorata za zaščito in reševanje, ki so z hitro intervencijo identificirali in zavarovali večjo količino bomb. Incident se je končal brez poškodovanih, vendar so lokalne oblasti opozorile na previdnost pri zemeljskih delih v regiji, kjer so ostanki zgodovinskih spopadov še vedno prisotni pod površjem.

Vlada Črne gore je na predlog ministrstva za zdravje sprejela Program preprečevanja in obvladovanja malignih bolezni za obdobje do leta 2028, ki vključuje tudi akcijski načrt za izvajanje dejavnosti. Glavni namen novega programa je vzpostavitev organiziranega, neprekinjenega in enakopravnega dostopa do onkološke oskrbe za vse državljane, ne glede na kraj bivanja. Dokument predstavlja celovit odgovor zdravstvenega sistema na naraščajoče izzive raka, pri čemer se osredotoča predvsem na zmanjšanje dejavnikov tveganja ter krepitev preventivnih in presejalnih programov. Poseben poudarek je namenjen odpravljanju sistemskih pomanjkljivosti, ki so bile prepoznane v preteklosti, zlasti na področjih zgodnjega odkrivanja bolezni, standardizacije protokolov zdravljenja in vodenja zanesljivih registrov raka. Po navedbah ministrstva za zdravje pod vodstvom Vojislava Šimuna so v zadnjem obdobju že dosegli določene izboljšave, kot so razširitev seznama sodobnih zdravil na recept, nabava 4D CT naprave za natančnejše načrtovanje terapij ter namestitev novega linearnega pospeševalnika za radioterapijo. Novi program te tehnološke posodobitve nadgrajuje z jasnim ciljem skrajšanja poti pacienta skozi zdravstveni sistem in izboljšanja končnih izidov zdravljenja v skladu z evropskimi standardi.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović je v novoletnem pogovoru za medije prvič uradno potrdil, da razmišlja o ustanovitvi lastne politične stranke. Milatović je poudaril, da država potrebuje »novo moč«, ki bi združila poštene in kredibilne posameznike, pripravljene na resnično delo namesto zgolj podajanja obljub in izgovorov. Čeprav predsednik še ni določil natančnega časovnega okvira ali imena bodočega političnega subjekta, se je z napovedjo jasno distanciral od trenutnih parlamentarnih strank, ki jim očita ponujanje navideznih rešitev namesto suštinskih družbenih sprememb. Napoved prihaja po obdobju zaostrenih odnosov med predsednikom in vlado premierja Milojka Spajića. Milatović, ki je bil pred izvolitvijo na predsedniški položaj podpredsednik gibanja Evropa zdaj, je s tem potrdil ugibanja o končni politični ločitvi od svojih nekdanjih sodelavcev. Po njegovih besedah črnogorska javnost zahteva politično alternativo, ki ne bi ponavljala napak prejšnjega režima, temveč bi se osredotočila na integriteto in učinkovitost državnih institucij v procesu približevanja Evropski uniji.

Demokratska narodna partija (DNP) bo po novoletnih praznikih na seji predsedstva odločala o nadaljnjem sodelovanju v vladi Črne gore in lokalni oblasti v Podgorici. Odločitev stranke pod vodstvom Milana Kneževića je posledica torkove policijske akcije v naselju Botun, kjer so organi pregona posredovali proti lokalnim prebivalcem, ki nasprotujejo gradnji čistilne naprave. V akciji, v kateri je sodelovalo več kot 500 policistov, so bili pridržani številni posamezniki, vključno s predsednikom občine Zeta in mladoletnimi osebami. Predstavniki DNP so ostro obsodili ravnanje policije in ga označili za enega najtemnejših trenutkov v zgodovini črnogorske družbe. Stranka trdi, da so tisti, ki so policijsko posredovanje podprli, vpleteni v koruptivne dejavnosti, ki jih nameravajo v prihodnjih mesecih razkriti. Politična kriza bi lahko povzročila padec oblasti v glavnem mestu in zamajala stabilnost vladne koalicije na državni ravni, saj DNP poudarja svojo neomajno zavezanost zaščiti interesov državljanov in pravice do zdravega življenjskega okolja.

Vrhovno sodišče Črne gore je na podlagi predloga specialnega državnega tožilstva (SDT) podaljšalo pripor Aleksandru Mijajloviću in Dragu Spičanoviću za dodatne tri mesece. Obtoženca bosta tako v priporu ostala najmanj do 3. aprila 2026. Sodišče je svojo odločitev utemeljilo s tremi ključnimi razlogi: obstojem neposredne nevarnosti biega, možnostjo vplivanja na priče v primeru izpustitve na prostost ter realno nevarnostjo ponovitve kaznivih dejanj. Postopek proti Mijajloviću in Spičanoviću je del širših prizadevanj črnogorskih pravosodnih organov za zatiranje organiziranega kriminala, ki je v zadnjem obdobju močno zaznamoval tamkajšnjo politično in družbeno sceno. Primer je povezan z dolgotrajnimi preiskavami korupcije in nezakonitih dejavnosti, ki so v preteklosti že povzročile politične pretrese v državi. Odločitev sodišča potrjuje strogo linijo črnogorskega pravosodja pri obravnavi vplivnih posameznikov, osumljenih težjih kaznivih dejanj.

Srbsko tožilstvo je vložilo obtožnico proti dvema državljanoma Srbije, ki ju bremeni odgovornosti za smrt otroka. Po navedbah organov pregona se obtoženca soočata z obtožbami o kršitvi družinskih obveznosti, kar je neposredno privedlo do tragičnega izida. Preiskava je pokazala, da sta osumljenca zanemarjala svoje dolžnosti, ki so določene z zakonom o družinskih razmerjih, s čimer sta ogrozila življenje in zdravje mladoletne osebe. Dogodek je sprožil burne odzive v srbski javnosti in ponovno odprl razpravo o učinkovitosti socialnih služb ter zaščiti otrokovih pravic v regiji. Tožilstvo zahteva strogo kazen, saj gre za eno najhujših oblik kaznivih dejanj zoper družino in otroke. Identiteti obtožencev in podrobnosti o starosti žrtve zaradi zaščite zasebnosti in interesa postopka javnosti niso bili v celoti razkriti, primer pa bodo zdaj obravnavala pristojna sodišča v Srbiji.

Vladimir Putin je v svoji novoletni čestitki ponovil prepričanje v zmago Rusije v Ukrajini in poudaril, da bo "velika Rusija" dosegla vse svoje cilje. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetke, za katere trdi, da prikazujejo ukrajinski napad z dronom na Putinovo rezidenco v Valdaju, med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ukrajina je ponovno zanikala vpletenost.

Vladimir Putin je v novoletnem govoru izrazil prepričanje, da bo Rusija zmagala v vojni v Ukrajini. Rusija bo leta 2026 vstopila v peto leto vojne. Predsednik je poudaril vero v ruske vojake in njihovo zmago.

Osnovno državno tožilstvo v Podgorici je vložilo obtožnico proti srbskima državljanoma J. J. in S. R. iz Pančeva zaradi kaznivega dejanja kršitve družinskih obveznosti, ki je povzročilo smrt njunega dvoletnega otroka. Po navedbah tožilstva sta obtoženca 5. oktobra 2024 v Podgorici zapustila mladoletno hčer A. J., rojeno oktobra 2022, v kritičnem zdravstvenem stanju in brez ustrezne medicinske pomoči. Otrok je bil v stanju hude podhranjenosti in bolezni prepuščen v oskrbo sestri enega od obtožencev. Deklica je v njeni družinski hiši podlegla bolezni v zgodnjih jutranjih urah 6. oktobra 2024. Tožilstvo staršema očita zavestno zanemarjanje zakonsko določenih dolžnosti, kar je privedlo do tragičnega izida. Primera se spopadajo pravosodni organi v Črni gori, saj se je dogodek odvil v glavnem mestu te države, kljub temu da sta obtoženca državljana Srbije.

Zohran Mamdani je ob polnoči uradno prevzel vodenje New Yorka in s tem postal prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani, ki zagovarja demokratično-socialistično politično platformo, v svojo funkcijo prinaša mladostni optimizem, vendar ga že ob začetku mandata čakajo številni izzivi in visoka pričakovanja javnosti glede upravljanja metropole. Novi župan se bo moral nemudoma spopasti z vprašanji mestne infrastrukture, varnosti in gospodarske stabilnosti, hkrati pa uresničiti obljube o socialni pravičnosti, ki so bile ključni del njegove kampanje. Njegova izvolitev pomeni pomemben mejnik v politični zgodovini mesta in odraža spreminjajočo se demografsko ter politično podobo New Yorka.