Zohran Mamdani je ob polnoči uradno prevzel vodenje New Yorka in s tem postal prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani, ki zagovarja demokratično-socialistično politično platformo, v svojo funkcijo prinaša mladostni optimizem, vendar ga že ob začetku mandata čakajo številni izzivi in visoka pričakovanja javnosti glede upravljanja metropole. Novi župan se bo moral nemudoma spopasti z vprašanji mestne infrastrukture, varnosti in gospodarske stabilnosti, hkrati pa uresničiti obljube o socialni pravičnosti, ki so bile ključni del njegove kampanje. Njegova izvolitev pomeni pomemben mejnik v politični zgodovini mesta in odraža spreminjajočo se demografsko ter politično podobo New Yorka.

Načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov je med pregledom operativne skupine Sever sporočil, da so ruske sile dosegle najvišjo stopnjo napredovanja od začetka t.i. specialne vojaške operacije. Po njegovih navedbah je ruska vojska v decembru letos zavzela več kot 700 kvadratnih kilometrov ozemlja, od tega 950 kvadratnih kilometrov v regijah Sumi in Harkov, kjer naj bi pod ruski nadzor padlo 32 naselij. Gerasimov je poudaril, da ruske enote prodirajo globoko v obrambne linije ukrajinskih oboroženih sil. V Harkovski oblasti naj bi zavzeli 14 naselij, v regiji Sumi pa 18. Po besedah načelnika generalštaba je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal razširitev varnostnega območja z namenom zaščite civilnega prebivalstva, kar služi kot uradna utemeljitev za stopnjevanje ofenzivnih dejavnosti na omenjenih območjih. Operacija skupine Sever v decembru predstavlja nadaljevanje ruske strategije zavzemanja ozemlja ob severni meji, kar povečuje pritisk na ukrajinsko logistiko in obrambne zmogljivosti. Medtem ko ruska stran poudarja uspehe, se razmere na terenu spreminjajo hitro, neodvisne potrditve o natančnem obsegu zavzetega ozemlja pa ostajajo omejene.

Ruski veleposlanik v Beogradu, Aleksandar Bocan-Harčenko, je ponovil, da bi bila morebitna nacionalizacija Naftne industrije Srbije (NIS), ki je zaradi ruskega večinskega lastništva od oktobra pod sankcijami ZDA, v nasprotju z medvladnim sporazumom med Rusijo in Srbijo o energetskem sodelovanju iz leta 2008.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je ruska protiletalska obramba na silvestrovo sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni proti Moskvi. Predsednik Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje v rusko zmago v Ukrajini in izrazil zaupanje v svoje vojake.

Podpora ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu je ob zaključku leta 2025 zabeležila opazen padec, pri čemer so javnomnenjske raziskave pokazale nižje stopnje odobravanja v primerjavi z enakim obdobjem njegovega prvega mandata in mandatom njegovega predhodnika. Glavni razlog za nezadovoljstvo med ameriškimi volivci ostaja stanje v gospodarstvu, ki kljub prizadevanjem administracije ne izpolnjuje pričakovanj javnosti. Analize kažejo, da so prav ekonomska vprašanja ključni dejavnik, ki vpliva na negativen trend predsednikove priljubljenosti. Medtem ko se administracija spopada z izzivi na področju gospodarske politike, se državljani vse bolj odzivajo na inflacijske pritiske in splošno finančno negotovost, kar se neposredno odraža v nižjih ocenah predsednikovega dela ob koncu koledarskega leta.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdi, da ga je Ukrajina poslala na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Ruski viri poročajo, da naj bi bil napad izveden z 91 droni.

Arsenal je v derbiju 19. kroga Premier lige s 4:1 premagal Aston Villo in povečal prednost na vrhu lestvice na pet točk. Manchester United je remiziral z Wolverhamptonom, kar so mediji označili za spodrsljaj, in razočaral svoje navijače.

Košarkarji beograjskega Partizana so v 19. krogu Evrolige na gostovanju pri Valencii izgubili z rezultatom 73:86. To je bil že četrti zaporedni poraz srbske ekipe v najelitnejšem evropskem klubskem tekmovanju, s čimer se nadaljuje obdobje rezultatske krize pod vodstvom trenerja Željka Obradovića. Čeprav je bila tekma v prvih treh četrtinah izenačena, je o zmagovalcu odločila zadnja četrtina, ki so jo domačini dobili z 21:10. Največ točk za beograjsko moštvo so dosegli nosilci igre, vendar to ni zadoščalo za preobrat v Španiji. Valencia je z močnejšo obrambo in učinkovitim napadom v zadnjih desetih minutah popolnoma nadzorovala potek srečanja. Partizan se po tem porazu odmika od zgornjega dela lestvice, kar povečuje pritisk na strokovni štab pred prihajajočimi obračuni v domačem in mednarodnem prvenstvu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnih izjavah za javnost izrazil pričakovanje, da bo ameriški predsednik Donald Trump obiskal Ukrajino. Zelenski je ob tem poudaril specifičen pogoj, in sicer da bi moral Trump v Kijev prileteti z neposrednim letom, namesto da uporabi običajno pot čez Poljsko, ki vključuje dolgotrajno potovanje z vlakom. Po besedah ukrajinskega voditelja bi takšen neposreden prihod služil kot močan simbolni signal, da se Ukrajina lahko zanese na dogovor o prekinitvi ognja. Zelenski meni, da bi bil neposreden obisk ameriškega predsednika izjemno koristen za nadaljnji razvoj mirovnega procesa. Predlog prihaja v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj za končanje konflikta, kjer Združene države pod Trumpovim vodstvom igrajo ključno vlogo. Ukrajinski predsednik je poudaril, da bi prisotnost najvišjega ameriškega predstavnika v prestolnici države, ki je v vojni, jasno pokazala ameriško zavezanost k stabilizaciji regije in podporo ukrajinskim stališčem v pogajanjih.

Košarkarji beograjskega Partizana so v 19. krogu Evrolige utrpeli nov poraz, tokrat na gostovanju pri španski Valencii z rezultatom 86:73. Kljub temu da so izbranci novega trenerja Đoana Penjaroje v določenih delih srečanja prikazali boljšo igro kot na prejšnjih tekmah, so v zadnjih petih minutah povsem popustili, kar je domača ekipa izkoristila za prepričljivo zmago. Tekmo je zaznamovalo tudi nezadovoljstvo s sodniškimi odločitvami, ki naj bi po mnenju beograjskih medijev vplivale na potek srečanja. S tem porazom se Partizan še naprej krčevito bori za izboljšanje položaja na lestvici, kjer so se nevarno približali dnu. To je bila ena izmed ključnih tekm za ekipo, ki pod vodstvom španskega strokovnjaka Penjaroje še vedno išče pravo formo po odhodu Željka Obradovića. Valencia je s to zmago potrdila svojo vlogo ene izmed močnejših ekip v letošnji sezoni, medtem ko Partizan čakajo težki izzivi v prihajajočih krogih, če želi obdržati realne možnosti za napredovanje v končnico tekmovanja.

V nemškem mestu Gelsenkirchen se je v ponedeljek zgodila ena največjih bančnih pljačk v zgodovini države, ko so neznani storilci vdrli v prostore poslovalnice banke Sparkasse. Po prvih policijskih ocenah so vlomilci iz sefov v trezorju odtujili premoženje, katerega vrednost bi lahko znašala med 10 in 90 milijoni evrov. Tatvina se je odvila v času prazničnega zatišja, ko je bila banka zaprta za javnost. Preiskovalci navajajo, da je bilo v drznem vlomu oškodovanih približno 2700 strank banke, ki so v sefih hranile svoje dragocenosti in gotovino. Pred zaprto poslovalnico se je v torek zbrala množica približno 200 ogorčenih ljudi, ki so od vodstva banke zahtevali vstop in pojasnila glede varnosti svoje lastnine. Policija podrobnosti o načinu vstopa v trezor zaradi interesa preiskave še ni razkrila, nemška tiskovna agencija DPA pa poroča, da bi dogodek po obsegu lahko predstavljal rekordno krajo na nemških tleh.

Župan Podgorice Saša Mujović je po dogodkih v Botunu izjavil, da so vsi udeleženci v procesu zmagovalci, policija pa je svoje delo opravila na visoki ravni. Danes se je namreč začela izvedba projekta, ki predstavlja pogodbeno obveznost glavnega mesta in države Črne gore, čeprav je v preteklosti sprožal nasprotovanja lokalnega prebivalstva. Mujović je poudaril, da bi vsako nadaljnje odlašanje z deli pomenilo tveganje za projekt, ki je ključnega pomena za celotno skupnost. Po navedbah župana se bodo strasti sčasoma umirile, prebivalci pa bodo spoznali prednosti realizacije tega infrastrukturnega načrta. Kljub prisotnosti policijskih sil, ki so varovale prizorišče del, Mujović trdi, da v tem procesu ni poražencev. Poudaril je, da so aktivnosti nujne za izpolnitev mednarodnih in lokalnih obveznosti, ki jih je Črna gora sprejela na področju razvoja infrastrukture in komunalnih storitev.

Višje sodišče v Nišu je ukinilo pripor Dragani Sotirovski, nekdanji županji Niša, ki je obtožena zlorabe uradnega položaja. Sodišče ji je namesto pripora odredilo ukrep prepovedi zapuščanja stanovanja.

Evropska komisija je Hrvaški izplačala sedmo tranšo sredstev v okviru Mehanizma za oporavak in odpornost v višini 1,1 milijarde evrov. Gre za doslej največje posamično nakazilo iz proračuna Evropske unije tej sosednji državi, ki je bilo odobreno po uspešnem izpolnjevanju vseh 53 načrtovanih reformnih in investicijskih kazalnikov. Hrvaške oblasti so ob tem poudarile, da je nakazilo potrditev njihovega dosedanjega dela pri izvajanju potrebnih strukturnih sprememb. Sredstva so namenjena spodbujanju dolgoročne gospodarske rasti in modernizacije države. Celoten proces črpanja je tesno povezan z izvajanjem nacionalnega načrta za okrevanje, ki vključuje ukrepe na področju digitalizacije, zelenega prehoda in reforme javne uprave. Uspešno izplačilo sedme tranše postavlja Hrvaško med najučinkovitejše države pri koriščenju sredstev iz mehanizma NextGenerationEU, kar ji zagotavlja stabilen priliv kapitala za nadaljnje razvojne projekte.

Sodišče BiH je zavrnilo pritožbo SNSD na odločitev CIK o ponovitvi volitev za predsednika Republike Srbske na 136 voliščih. Prav tako je zavrnilo pritožbo SDS, ki je zahtevala ponovitev volitev na vseh voliščih v Doboju, Zvorniku in Laktaših.

Dodatni viri poročajo, da je Izrael onemogočil delovanje številnim humanitarnim organizacijam v Gazi, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja, ker se niso držale novih pravil registracije.

Črnogorsko specializirano državno tožilstvo (SDT) je vložilo obtožnico proti osumljencu I.Lj. zaradi utemeljenega suma ustanovitve kriminalne organizacije in tihotapljenja. Obtoženi naj bi v letu 2020 postal član kriminalne združbe, ki sta jo organizirala D.G. in S.S., njen namen pa je bil nezakonit prenos neobdavčenih cigaret iz proste carinske cone Luke Bar. Združba se je v letih 2020 in 2021 ukvarjala s prodajo in razširjanjem teh tobačnih izdelkov ne le v Črni gori, temveč tudi v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Italiji in Sloveniji. Preiskava je razkrila, da je I.Lj. v juliju 2020 s tovornim vozilom iz Črne gore v Italijo prepeljal večjo količino necarinjenih cigaret ter zanje prevzel denar. Tožilstvo je pred tem že vložilo obtožnico proti organizatorjema in trinajstim drugim članom združbe, ki jim očitajo večkratna kazniva dejanja tihotapljenja v sostorilstvu. Celotna operacija je temeljila na izogibanju carinskemu nadzoru in izkoriščanju logističnih poti prek Balkana v države Evropske unije.

Najnovejša raziskava javnega mnenja o črnogorskem pravosodnem sistemu je pokazala, da Posebnemu državnemu tožilstvu (SDT) zaupa 61,8 odstotka vprašanih, Vrhovnemu državnemu tožilstvu pa 60,5 odstotka državljanov. Podatki oktobrske raziskave, ki jo je izvedel Center za monitoring in raziskave (CeMI) ob podpori misije OVSE, potrjujejo kontinuiteto zaupanja javnosti v delo tožilskih organov v Črni gori. Rezultati kažejo na znaten napredek pri dojemanju učinkovitosti boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Medtem ko je leta 2021 le 31,8 odstotka vprašanih menilo, da je tožilstvo uspešno na teh področjih, se je ta delež v letu 2025 povzpel na 54,3 odstotka. Tudi regionalna raziskava Svetovne banke za leto 2025 potrjuje položaj državnega tožilstva kot ene najbolj stabilnih in profesionalnih institucij v državi. Kljub splošnemu zaupanju pa celoten pravosodni sistem beleži rahel padec zaupanja z 59 na 55 odstotkov v primerjavi z letom 2020. Napredek institucije so poleg domače javnosti prepoznali tudi mednarodni akterji, vključno z Evropsko komisijo.

Poslanci v črnogorski skupščini so začeli razpravo o predlogu predsednika države Jakova Milatovića, ki je za novega sodnika ustavnega sodišča predlagal Predraga Krstonijevića, trenutnega sodnika Višjega sodišča v Podgorici. Milatović je svojo odločitev utemeljil na podlagi javnega poziva, objavljenega julija 2025, na katerega se je prijavilo sedem kandidatov. Po opravljenih razgovorih je predsednik ocenil, da je Krstonijević najbolj primeren kandidat za zapolnitev izpraznjenega mesta na ustavnem sodišču. Krstonijević, ki je svojo kariero gradil v pravosodju kot odvetnik in sodnik v Kotorju ter Podgorici, velja za izkušenega pravnika. Postopek imenovanja je sledil večmesečnim prizadevanjem za stabilizacijo ustavnopravnega reda v državi. Poleg Krstonijevića, ki ga je predlagal predsednik, je ustavni odbor ločeno predlagal tudi Nikolo Mugošo, nekdanjega predsednika državne volilne komisije. Med razpravo v parlamentu so se pojavili nekateri očitki, predvsem s strani poslanca Smailovića, ki je izrazil nezadovoljstvo glede sestave kandidatne liste oziroma določenih predlogov. Razprava je ključna za zagotavljanje polne funkcionalnosti najvišjega sodnega organa v Črni gori, ki je v preteklosti že imel težave z delovanjem zaradi nepopolne sestave.

Podpredsednik črnogorske vlade za zunanje in evropske zadeve Filip Ivanović je ostro zavrnil navedbe o aretaciji politika Milana Kneževića. Ivanović je pojasnil, da Knežević ni bil aretiran, temveč je po lastni volji in brez kakršnega koli zunanjega pritiska vstopil v policijsko vozilo z namenom, da v njem ostane. Po podpredsednikovih besedah naj bi politik celo zavrnil eksplicitne pozive policistov, naj vozilo zapusti, saj za njegov pridržaj ni bilo zakonske podlage. Ivanović je ob tem opozoril regionalne politike, vključno s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, naj svoje izjave o solidarnosti in notranjih dogajanjih v Črni gori opirajo na preverjene informacije. Poudaril je, da so odzivi določenih politikov iz regije temeljili na dezinformacijah o domnevnem preganjanju njihovih soborcev. Medtem ko so uradni viri zanikali aretacijo Kneževića, so poročila potrdila, da je bilo v povezanih policijskih operacijah na območju Zete pridržanih več kot 40 oseb.