Vlada Črne gore je na seji 25. decembra sprejela prve načrte za upravljanje tveganj pred poplavami za povodji Donave in Jadranskega morja. Dokumenti, ki bodo veljali naslednjih šest let, predstavljajo sistemski in dolgoročni okvir za zaščito prebivalstva, premoženja, gospodarstva, okolja in kulturne dediščine. Gre za ključen korak pri krepitvi odpornosti države na vse izrazitejše hidrološke in podnebne izzive. Načrti so bili izdelani v okviru projekta IPA s poudarkom na izvajanju in spremljanju upravljanja voda ter so neposredno usklajeni z direktivo EU o poplavah (2007/60/ES). Dokumentacija temelji na predhodnih ocenah ogroženosti ter zemljevidih nevarnosti in tveganj, pri čemer so bili upoštevani vplivi podnebnih sprememb. Z dokumenti so določeni jasni cilji ter nabor strukturnih in nestrukturnih ukrepov na področjih preventive, zaščite in pripravljenosti. Uprava za vode je poudarila, da ti načrti omogočajo preventivno in načrtno upravljanje namesto drage sanacije škode po dogodkih. Z njihovo uveljavitvijo so zagotovljeni pogoji za boljšo koordinacijo institucij in učinkovitejšo porabo javnih sredstev, hkrati pa Črna gora s tem izpolnjuje pomembne obveznosti v procesu pridruževanja Evropski uniji. Sprejetje teh načrtov dopolnjuje prejšnja prizadevanja države na področju ekološke politike in prilagajanja podnebnim spremembam.

Dejan Vukšić, svetovalec za varnost predsednika Črne gore Jakova Milatovića, je danes nepreklicno odstopil s svojega položaja. Odločitev za odstop je sledila po tem, ko je Mirjana Pajković, generalna direktorica Direktorata za izboljšanje in zaščito človekovih pravic in svoboščin na ministrstvu za človekove in manjšinske pravice, proti njemu vložila kazensko ovadbo zaradi domnevnih groženj. Iz kabineta predsednika Milatovića so potrdili prejem odstopne izjave, vendar podrobnejših pojasnil o razlogih niso podali, temveč so javnost napotili neposredno na Vukšića. Vukšić je v izjavi za medije potrdil, da je odstopil, da ne bi obremenjeval funkcije predsednika države. Pojasnil je, da spor izvira iz dogodka pred letom dni, ko naj bi mu Pajković v nekem lokalu odtujila mobilni telefon. Priznal je, da jo je kasneje poklical, zahteval vrnitev naprave in pri tem uporabil žaljivke, kar je potrdil tudi policiji. Primer dodatno zapletajo navedbe o anonimnih video posnetkih njunih pogovorov, ki naj bi jih Vukšić prejel v času svoje kandidature za ustavno sodišče. Incident predstavlja nov udarec za kabinet predsednika Milatovića, ki se že dlje časa sooča s političnimi pritiski in kritikami glede kadrovske politike.

Rokometna zveza Črne gore je na slovesni podelitvi razglasila najboljše igralce in igralke v letu 2025. Predsednik zveze Petar Kapisoda je priznanje za najboljšega črnogorskega rokometaša v tujini podelil Branku Vujoviću, ki igra za Dinamo iz Bukarešte, medtem ko je naziv najboljše rokometašice v tujini prejela Tatjana Brnović. Na domačih tleh sta največji pečat pustila Aleksandar Glendža iz kluba Budvanska rivijera Budva in Jelena Vukčević, članica kluba Budućnost. Posebno pozornost so namenili mladim talentom, kjer je bil za najboljšega mladega igralca izbran Miloš Tujković, ki si izkušnje nabira v slovenskem klubu Slovan. Med mladimi rokometašicami je slavila Martina Knežević. Zveza je podelila tudi posebna priznanja za dosežke na evropskih prvenstvih mlajših kategorij, ki sta jih prejeli Natalija Lekić in Maša Dubljević. Dogodek je simbolično zaokrožil uspešno tekmovalno leto za črnogorski rokomet, ki s temi nagradami ohranja tradicijo nagrajevanja športne odličnosti.

Črnogorsko ministrstvo za javna dela je uradno objavilo javni razpis za izvedbo pripravljalnih del za izgradnjo Bulevarja Velje brdo v Podgorici. Pripravljalne aktivnosti obsegajo vse potrebne ukrepe, ki so po veljavni tehnični dokumentaciji in standardih nujni pred samim začetkom gradnje te ključne prometnice in pripadajoče infrastrukture. Projekt predstavlja prehod v konkretno fazo realizacije načrtovanega urbanega razvoja tega območja. Z izgradnjo novega bulevara bodo oblasti zagotovile kakovostno prometno povezavo med obstoječimi cestnimi smermi in novim urbanim naseljem na Veljem brdu. Ministrstvo ob tem poudarja, da bo projekt znatno izboljšal dostopnost, mobilnost in splošno kakovost življenja bodočih prebivalcev tega dela mesta. Gre za strateški projekt, ki potrjuje zavezanost države k trajnostnemu urbanemu razvoju in posodobitvi prometne infrastrukture v glavnem mestu.

Podgoriška policija je zbrala izjave od 54 protestnikov, ki so ovirali uradnike komunalne policije pri izvajanju službenih nalog in niso upoštevali ukazov policije. Vse pridržane so izpustili brez zadrževanja. Uprava policije je zanikala navedbe o privedbi mladoletnikov med protestniki.

Posebno tožilstvo Kosova je vložilo obtožnico v odsotnosti proti 21 nekdanjim pripadnikom Vojske Jugoslavije (VJ) in MUP Srbije zaradi domnevnih vojnih zločinov, ki naj bi jih storili v vasi Račak leta 1999. Obtoženi so bili pripadniki 243. mehanizirane brigade Treće armije, znanega kot "Prištinski korpus".

Črna gora je uradno postala del globalne pobude Giga, katere cilj je povezati vse šole po svetu z internetom. Črnogorsko ministrstvo za izobraževanje, znanost in inovacije je sporočilo, da se država s tem korakom vključuje v eno najpomembnejših mednarodnih pobud na področju izobraževanja in digitalnega razvoja. Cilj projekta, ki združuje države, mednarodne organizacije in tehnološke partnerje, je zmanjšanje digitalnega razkoraka ter zagotavljanje enakih izobraževalnih možnosti za vse otroke. Izvajanje projekta se je v Črni gori že začelo z mapiranjem šol na globalnem interaktivnem zemljevidu pobude Giga, v nekaterih izobraževalnih ustanovah pa že merijo kakovost internetne povezave. Ti podatki bodo omogočili natančen pregled stanja šolske infrastrukture, kar bo služilo kot podlaga za nadaljnja vlaganja in izboljšave v izobraževalnem sistemu. Zanesljiva internetna povezava bo učencem in učiteljem omogočila dostop do digitalnih vsebin, učnih platform in sodobnih metod poučevanja. Ministrstvo je poudarilo, da vključitev v pobudo Giga potrjuje zavezanost Črne gore digitalni transformaciji izobraževanja. S tem želijo zagotoviti enake pogoje za vsakega otroka, ne glede na njihovo lokacijo ali socialno-ekonomski položaj. Dostop do podatkov v realnem času bo odločevalcem omogočil pregledno in učinkovito načrtovanje prihodnjih investicij v sektor šolstva.

Družba Aerodromi Črne gore je potnike, ki potujejo prek letališča Podgorica, opozorila na močno povečane prometne zastoje na dostopnih cestah in širšem območju letališča. Težave v prometu so posledica blokade krožišča, ki so jo izvedli prebivalci Zete, kar je povzročilo upočasnjeno premikanje vozil in znatno podaljšalo čas potovanja. Uprava letališča je potnike pozvala, naj se na pot odpravijo prej kot običajno ter po možnosti uporabijo alternativne potne smeri, da bi pravočasno opravili vse postopke prijave na let. Po poročanju lokalnih virov so se razmere dodatno zaostrile, saj so nekateri prebivalci naselja Botun blokirali ključno prometno vozlišče proti letališču. Mediji navajajo, da je policija v povezavi s protesti pridržala več deset oseb, med njimi tudi posameznike z istim priimkom kot lokalni funkcionarji. Potnikom svetujejo, naj redno spremljajo informacije o stanju na cestah prek Avto-moto zveze Črne gore, da bi se izognili zamudam pri letalskih povezavah.

Vrhovno sodišče Črne gore je razveljavilo sklep upravnega sodišča v zadevi podelitve najvišjega državnega priznanja, Trinaestojulske nagrade, in primer vrnilo v ponovno odločanje. Postopek se je začel na podlagi tožbe Dragana Hajdukovića s Cetinja, ki je izpodbijal odločitev žirije Ministrstva za kulturo in medije glede podelitve nagrade za leto 2025. Vrhovni sodniki so poudarili, da mora biti odločitev o podelitvi takšnega priznanja predmet sodne presoje ter sprejeta strogo v skladu z zakonom in pravili javnega razpisa. Prejšnja odločitev upravnega sodišča, ki je tožbo julija zavrglo kot nedovoljeno, je temeljila na stališču, da sklep o nagradi ne predstavlja upravnega akta, s katerim bi se odločalo o pravnem interesu tožnika. Vrhovno sodišče je s svojo razveljavitvijo to tezo zavrnilo in odprlo pot za vsebinsko presojo zakonitosti izbora prejemnikov. Ta sodni preobrat poudarja pomen transparentnosti pri dodeljevanju državnih sredstev in priznanj v črnogorskem pravnem redu.

Ameriški veleposlanik pri NATO-u, Matthew Whitaker, je izrazil dvom v ruske trditve, da je Ukrajina napadla rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Napovedal je, da bo Amerika izvedla preiskavo in celovito revizijo obveščevalnih podatkov, da bi raziskala okoliščine napada ukrajinskih dronov.

Črnogorski minister za zdravje Vojislav Šimun je v Podgorici s predstavniki reprezentativnih sindikatov podpisal novo panožno kolektivno pogodbo za zdravstveno dejavnost, ki se bo začela uporabljati 1. januarja 2026. Sporazum, ki sta ga podpisala tudi predsednik Sindikata zaposlenih v zdravstvu Črne gore Nebojša Radonjić in predstavnica Samostojnega sindikata zdravstva Mira Šolović, prinaša pomembno izboljšanje finančnega statusa za približno 6.000 zdravstvenih delavcev v javnem sektorju. Nova pogodba predvideva povišanje koeficientov plač za srednji medicinski kader v višini 15 odstotkov, medtem ko se bodo plače medicinskim sestram in tehnikom z visoko oziroma višjo izobrazbo povečale za 10 odstotkov. Za vodstveni kader je predviden dodatek v višini 5 odstotkov. Minister Šimun je ob podpisu izpostavil, da dokument predstavlja kontinuiteto prizadevanj vlade pod vodstvom premierja Milojka Spajića za izboljšanje standarda zaposlenih, hkrati pa se je zahvalil ministrstvu za finance za sodelovanje pri pripravi finančnega okvira.

Britanski boksarski zvezdnik in nekdanji svetovni prvak v težki kategoriji Anthony Joshua je po zadnjih poročilih v stabilnem zdravstvenem stanju, potem ko je bil vpleten v hudo prometno nesrečo v Nigeriji. V tragičnem dogodku, ki se je pripetil na avtocesti med mestoma Lagos in Ibadan, sta življenje izgubili dve osebi. Prvi rezultati preiskave nesreče so že bili objavljeni, vendar podrobnosti o odgovornosti za udes še niso popolnoma pojasnjene. Joshua, ki ima nigerijske korenine in v državi pogosto preživlja čas, je utrpel poškodbe, vendar njegovo življenje ni ogroženo. Športnikovo zdravstveno stanje pozorno spremljajo tako lokalni zdravniki kot njegova ekipa v Veliki Britaniji. Incident je sprožil precejšnjo pozornost svetovne javnosti, predvsem zaradi boksarjeve priljubljenosti in tragičnega izida nesreče za dva udeleženca.

V Črni gori se je močno zaostrila politična in varnostna situacija po aretacijah domačinov v naseljih Botun in Zeta. Predsednik države Jakov Milatović je ostro kritiziral ravnanje aktualne oblasti in vlade premierja Milojka Spajića, saj meni, da so predstavniki oblasti prelomili obljube, dane prebivalcem. Namesto pregona organiziranega kriminala naj bi se organi pregona osredotočali na starejše občane in ženske, ki so zahtevali upoštevanje svojih pravic. Milatović je opozoril, da se je zgodilo prav to, na kar je predhodno opozarjal, in pozval k takojšnjemu nadaljevanju dialoga. Predsednik parlamenta Andrija Mandić je zaradi incidentov, v katerih je bilo aretiranih več deset ljudi, vključno z lokalnimi predstavniki, zahteval nujno sejo Sveta za obrambo in varnost. Mandić je poudaril, da Črna gora potrebuje mir, stabilnost in hitro iskanje rešitev za nastalo krizo. Medtem ko podpredsednik Nove srbske demokracije Miroslav Brajović opozarja na spontan revolt državljanov zaradi neprimernega odnosa vlade, policija trdi, da so njeni uslužbenci ravnali skladno z mednarodnimi standardi. Napetosti ostajajo visoke, saj se prebivalci Botuna in Zete upirajo vstopu gradbenih strojev na sporna zemljišča.

Črnogorski predsednik vlade Milojko Spajić je skupščini uradno predlagal razrešitev ministra za šport in mladino Dragoslava Šćekića. Odločitev sledi zahtevi predsednika Socialistične narodne stranke (SNP) Vladimirja Jokovića, ki je premierja obvestil, da Šćekić ni več član njihove stranke in da ministrski položaj v skladu s koalicijskim sporazumom pripada SNP. Joković je v dopisu poudaril, da je bil ob oblikovanju 44. vlade dosežen dogovor, po katerem stranki SNP pripadata resorja za kmetijstvo ter šport in mladino, zato mora Šćekića nadomestiti kandidat, ki ga bo stranka predlagala naknadno. Politične napetosti med Jokovićem in Šćekićem so se stopnjevale že od avgustovskega kongresa SNP, po katerem je Šćekić napovedal ustanovitev nove politične stranke. Šćekić je predlog za razrešitev označil za rezultat izsiljevanja in poudaril, da je za svoje delo odgovoren neposredno premierju. Spajićeva poteza začenja formalni postopek v parlamentu, kjer bodo poslanci odločali o ministru, ki je pred kratkim umaknil kandidaturo za predsednika SNP zaradi očitkov o privatizaciji in režiranju strankarskih procesov.

Rusko ministrstvo za obrambo in beloruske oblasti so potrdile, da je bil v Belorusiji uradno nameščen in v operativno uporabo predan najnovejši ruski raketni sistem srednjega dosega Orešnik. Beloruska stran je objavila videoposnetek, ki prikazuje namestitev teh hipersoničnih raket, ki lahko nosijo jedrske bojne glave, na svojem ozemlju. Sistem ima doseg do 5.500 kilometrov, kar Moskvi in Minsku omogoča doseganje ciljev po celotni Evropi. Ta poteza predstavlja pomembno stopnjevanje vojaške prisotnosti Ruske federacije v regiji in krepitev skupnih obrambnih zmogljivosti znotraj t. i. zvezne države. Raketni sistem Orešnik, ki so ga ruske strateške raketne sile že označile za pripravljenega na bojno uporabo, naj bi služil kot ključni element jedrskega odvračanja. Po poročanju tujih medijev ta razvoj dogodkov neposredno vpliva na varnostno arhitekturo Evrope, saj hipersonična tehnologija močno otežuje delovanje obstoječih sistemov zračne obrambe.

Črnogorska agencija za civilno letalstvo (ACV) je pred prihajajočimi prazniki napovedala poostren nadzor nad uporabo brezpilotnih letalnikov, saj pričakuje njihovo povečano uporabo. Agencija je javnost opozorila, da so leti nad množicami ljudi brez posebnega dovoljenja strogo prepovedani, prav tako pa je potreben poseben previdnostni ukrep v bližini letališč oziroma v nadzorovanih območjih letenja, kjer je obvezno odobrenje nadzorne službe AMC Črna gora. Kršiteljem predpisov grozijo visoke denarne kazni, ki znašajo od 500 do 2.000 evrov, obenem pa črnogorski kazenski zakonik predvideva sankcije za nepooblaščeno fotografiranje in objavo posnetkov. Nadzor nad izvajanjem predpisov s področja varnosti zračnega prometa bo agencija izvajala v tesnem sodelovanju s policijo, medtem ko vprašanja varovanja zasebnosti in osebnih podatkov ostajajo v pristojnosti drugih državnih institucij. Poleg splošnega nadzora je ACV z občino Tivat že podpisala sporazum o sodelovanju pri preprečevanju nezakonite uporabe dronov.

Predsednik črnogorske skupščine Andrija Mandić je po incidentih v naseljih Botun in Zeta zahteval nujni sklic seje Sveta za obrambo in varnost Črne gore. Mandić je poudaril, da so dogodki zahtevali takojšen odziv najvišjih državnih organov, vendar je ob tem izpostavil težave pri usklajevanju z ostalimi voditelji. Po njegovih besedah mu do trenutka podaje izjave še ni uspelo vzpostaviti neposredne komunikacije s predsednikom vlade Milojkom Spajićem. Namen predlagane seje je obravnava varnostnih razmer na terenu in sprejetje ustreznih ukrepov za stabilizacijo stanja. Mandićeva zahteva prihaja v času povečanih napetosti, povezanih z lokalnimi vprašanji v omenjenih naseljih, kjer so se zvrstili dogodki, ki jih je označil za nemile. Črnogorska javnost in politični vrh pričakujeta razjasnitev okoliščin, ki so privedle do potrebe po aktivaciji obrambnega sveta, medtem ko komunikacijski šum med predsednikom skupščine in premierjem nakazuje na morebitna notranjepolitična neskladja.

Izvoz ruskega naravnega plina v Evropo po plinovodih se je v letošnjem letu zmanjšal za 44 odstotkov, s čimer je dosegel najnižjo raven od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Glavna razloga za drastičen upad sta zaprtje tranzitne poti preko Ukrajine in strateška odločitev Evropske unije o postopni opustitvi uvoza ruskih fosilnih goriv. Rusija je bila desetletja ključna dobaviteljica energentov za evropsko gospodarstvo, vendar je geopolitični konflikt povzročil korenite spremembe v energetskih tokovih na celini. Zmanjšanje dobave preko plinovodov sili evropske države v iskanje alternativnih virov, predvsem v obliki utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) in povečanja deleža obnovljivih virov energije. Ta trend odraža širša prizadevanja Evropske unije za zagotavljanje energetske neodvisnosti od Moskve, kar je neposredna posledica ruske agresije na Ukrajino in kasnejših sankcij, ki so močno omejile gospodarsko sodelovanje med stranema.

Po poročilih hrvaških in srbskih medijev je poljski premier Donald Tusk izrazil optimizem glede možnosti dosege miru v Ukrajini v naslednjih tednih. Tusk je to izjavil po pogovorih z evropskimi voditelji, predstavniki Kanade in NATO.

Višje državno tožilstvo v Belem Polju je sprožilo preiskavo o okoliščinah smrti 36-letnega pacienta z inicialkami N. D., ki je prejšnji mesec umrl v Kliničnem bolnišničnem centru (KBC) Berane. Po dostopnih informacijah je moški umrl zaradi sepse, ki jo je povzročilo predrtje debelega črevesa, potem ko naj bi zdravstveno osebje njegove hude bolečine napačno ocenilo kot namišljene. Svojci pokojnika trdijo, da so zdravniki ignorirali kritično stanje pacienta in mu zagotavljali, da je z njegovim zdravjem vse v redu, medtem ko se je njegovo stanje neustavljivo slabšalo. Tragični dogodek je sprožil val ogorčenja v črnogorski javnosti, saj poročila nakazujejo na hudo malomarnost in sistemske pomanjkljivosti v omenjeni zdravstveni ustanovi. Preiskava se bo osredotočila na ravnanje dežurnih zdravnikov in medicinskega osebja, ki so bili odgovorni za obravnavo pacienta v kritičnih urah pred njegovo smrtjo. Tožilstvo bo v okviru postopka preverilo medicinsko dokumentacijo in odredilo potrebna izvedenska mnenja, da bi ugotovili morebitno kazensko odgovornost za povzročitev smrti iz malomarnosti.