Višje državno tožilstvo v Belem Polju je sprožilo preiskavo o okoliščinah smrti 36-letnega pacienta z inicialkami N. D., ki je prejšnji mesec umrl v Kliničnem bolnišničnem centru (KBC) Berane. Po dostopnih informacijah je moški umrl zaradi sepse, ki jo je povzročilo predrtje debelega črevesa, potem ko naj bi zdravstveno osebje njegove hude bolečine napačno ocenilo kot namišljene. Svojci pokojnika trdijo, da so zdravniki ignorirali kritično stanje pacienta in mu zagotavljali, da je z njegovim zdravjem vse v redu, medtem ko se je njegovo stanje neustavljivo slabšalo. Tragični dogodek je sprožil val ogorčenja v črnogorski javnosti, saj poročila nakazujejo na hudo malomarnost in sistemske pomanjkljivosti v omenjeni zdravstveni ustanovi. Preiskava se bo osredotočila na ravnanje dežurnih zdravnikov in medicinskega osebja, ki so bili odgovorni za obravnavo pacienta v kritičnih urah pred njegovo smrtjo. Tožilstvo bo v okviru postopka preverilo medicinsko dokumentacijo in odredilo potrebna izvedenska mnenja, da bi ugotovili morebitno kazensko odgovornost za povzročitev smrti iz malomarnosti.

Zveza združenj upokojencev Črne gore in tamkajšnji Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Fond PIO) sta na seji upravnega odbora dosegla dogovor o povišanju mesečne članarine. Po novem bo višina prispevka znašala en evro, sprememba pa bo stopila v veljavo z izplačilom januarskih pokojnin v prihodnjem letu. Odločitev je bila sprejeta na seji, ki so se je udeležili tudi predstavniki vodstva sklada PIO, vključno z direktorjem in njegovo namestnico. Sprejeti ukrep je namenjen zagotavljanju stabilnejšega financiranja upokojenskih organizacij. Dogovor predstavlja uskladitev med stanovskim združenjem in državno institucijo, ki bdi nad pokojninsko blagajno. Povečanje članarine bo avtomatično odtegnjeno od pokojnin, s čimer želijo poenostaviti postopke in zagotoviti redne prihodke za delovanje lokalnih združenj upokojencev po vsej državi.

Tožilstvo Bosne in Hercegovine je po 32 letih vložilo obtožnico proti nekdanjima poveljnikoma Armije BiH zaradi vojnega zločina nad civilnim prebivalstvom. Mensud Keleštura in Hazim Jašarević sta obtožena, da sta 10. junija 1993 kot poveljnika 7. muslimanske brigade ukazala artilerijski napad na naselje Vitez, ki je bil usmerjen proti civilistom. Granata je priletela na otroško igrišče, kjer se je takrat igrala večja skupina otrok, pri čemer jih je osem izgubilo življenje, več pa jih je bilo ranjenih. Preiskava je pokazala, da tarča napada niso bili vojaški objekti, temveč stanovanjska četrt, kar predstavlja kršitev ženevskih konvencij. Obtožnica bremeni poveljnika, da nista preprečila napada oziroma nista kaznovala podrejenih storilcev po dogodku. Poleg napada v Vitezu se obtožnica nanaša tudi na širše zločine nad hrvaškim in srbskim prebivalstvom na območju Zenice. Tožilstvo je napovedalo zaslišanje več kot 130 prič in predložitev obsežnega dokaznega gradiva, s čimer želijo po več desetletjih končno zagotoviti pravico za družine žrtev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zanikal ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco in zatrdil, da ni nobenih dokazov za takšno trditev, kar lahko zavezniki preverijo. ZDA so izrazile dvome o ruskih trditvah glede napada. Rusija pa kljub temu namerava nadaljevati dialog o ukrajinski rešitvi, predvsem z ZDA, pri čemer napad razume kot teroristično dejanje, ki naj bi oviralo pogajanja. Vladimir Olejnik meni, da napad na Valdaju pomeni začetek konca Zelenskega.

ZDA izražajo močan dvom o verodostojnosti ruskih trditev o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Kremelj kljub temu napoveduje nadaljevanje dialoga o ukrajinski rešitvi predvsem z ZDA. Ukrajina zanika napad in opozarja na pomanjkanje dokazov, medtem ko nekdanji ukrajinski poslanec meni, da je Zelenski z napadom ciljal na "Trumpov mir" in s tem storil samomor. Putin je odredil zaščito kritičnih objektov s strani rezervistov, Zelenski pa je napovedal srečanje s "koalicijo voljnih" v začetku januarja. Zelenski poudarja, da umik z zasedenih ozemelj ni mogoč, ker bi to kršilo ukrajinske zakone.

Vrhovno sodišče Črne gore je razveljavilo odločitev Upravnega sodišča v zadevi podelitve nagrade 13. julij za leto 2025 in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Sodišče je s tem ugodilo tožbi profesorja Dragana Hajdukovića, ki je opozarjal na kršitev 17. člena zakona o državnih nagradah, saj so bile vse tri nagrade podeljene znotraj istega področja – kulture in umetnosti – kar zakon izrecno prepoveduje. Ta odločitev velja za pomembno zmago pravne države, saj je Vrhovno sodišče zavrnilo stališče nižjega sodišča, da odločitev o nagradi ni upravni akt, ki bi bil podvržen sodni kontroli. V ločenem postopku je Vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo vrhovnega državnega tožilstva za zaščito zakonitosti v primeru nekdanjega glavnega specialnega tožilca Milivoja Katnića. Sodišče je potrdilo odločitev Višjega sodišča o delni odpravi začasnega zasega Katnićeve nepremičnine v Danilovgradu, saj ni bila ugotovljena časovna povezanost med gradnjo objektov leta 2010 in kaznivimi dejanji, ki se mu očitajo. Medtem ko se Višje sodišče v Podgorici sooča s povečano učinkovitostjo pri reševanju zaostankov, v političnem prostoru odmevajo opozorila princa Nikole o nesprejemljivosti revizije zgodovine skozi zakonodajne spremembe glede termina aneksije Črne gore.

Ukrajina je zanikala, da bi napadla Putinovo rezidenco, medtem ko so zahodni zavezniki izrazili dvom o trditvah Kremlja. Zelenski je razkril, da se je s Trumpom pogovarjal o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini. Trump se je odzval na domnevni napad na Putinovo rezidenco in dejal, da je zaustavil Tomahavke in da je potrebno rešiti ključne probleme za dosego miru.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno aktiviralo uporabo naprednega raketnega sistema Orešnik, ki je sposoben nositi jedrske bojne glave. Belorusija je sočasno objavila videoposnetek razmestitve tega sistema na svojem ozemlju, kar dodatno potrjuje tesno vojaško sodelovanje med Moskvo in Minskom. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je razmestitev sistema srednjega dosega napovedal že v začetku meseca, medtem ko se v ozadju odvijajo diplomatski pogovori z administracijo prihajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na bojišču so ruske sile dosegle pomemben napredek v regiji Zaporožje, kjer je po poročanju obeh strani padla ključna ukrajinska utrdba Huljajpole. Moskva obenem obtožuje Kijev napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, kar Ukrajina odločno zanika. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po srečanjih na Floridi izjavil, da bodo morali zaradi domnevnega napada na predsednikovo rezidenco ponovno preučiti svoja pogajalska izhodišča. Kljub intenzivnim diplomatskim stikom na relacijah Moskva-Washington in Kijev-Washington dogovor o ključnih vprašanjih za končanje vojne še ni bil dosežen.

Aleksandar Vučić je izjavil, da je bil Milan Knežević aretiran, ker je branil referendumsko voljo naroda. Vučićevo vmešavanje v dogajanje v Botunu pa je lokalni protest spremenilo v resno politično krizo z regionalnimi posledicami.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da uspeh v pogajanjih o rešitvi krize ni mogoč brez konca, kot pravi, zločinske politike Kijeva. Zahvalil se je tujim prijateljem in partnerjem, ki so obsodili ukrajinski napad na Putinovo rezidenco 29. decembra. Argentinski strokovnjak za mednarodne odnose Marselo Mo meni, da je cilj Kijeva s tem napadom izzvati Rusijo na neodgovoren odziv in prekinitev mirovnih pogajanj.

Turške varnostne sile so v obsežni operaciji po vsej državi aretirale 357 oseb, osumljenih sodelovanja s teroristično organizacijo Islamska država (ISIS). Akcija je sledila spopadu med to organizacijo in policijo, sporočilo pa je podalo turško ministrstvo za notranje zadeve.

Črnogorska policija je v naselju Botun v bližini Podgorice izvedla obsežno varnostno operacijo, v kateri je v službene prostore privedla 54 oseb. Intervencija je bila potrebna, ko so lokalni prebivalci in protestniki fizično onemogočili delo uslužbencem komunalne policije in nadzorne službe glavnega mesta, ki so poskušali pripraviti teren za začetek gradnje nove čistilne naprave za odpadne vode. Po uradnih navedbah Uprave policije so policisti posredovali na podlagi zaprosila za asistenco, potem ko je bil v zgodnjih jutranjih urah poškodovan uslužbenec komunalne policije. Policija trdi, da je pri zagotavljanju reda uporabila najmilejša sredstva prisile in postopala profesionalno ter v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi. Operacijo so nadzorovali predstavniki oddelka za notranjo kontrolo in Sveta za civilno kontrolo policijskega dela, kar naj bi zagotovilo transparentnost postopkov. Med pridržanimi sta bila tudi lokalni politik Dragan Asanović in Milan Knežević. Župan Podgorice in minister Saša Mujović sta izrazila podporo policijskim enotam in poudarila, da je projekt čistilne naprave strateškega pomena za celotno Črno goro. Kljub trditvam oblasti o tolerantnem pristopu so razmere na terenu ostale napete. Domačini, ki gradnji čistilne naprave na tej lokaciji nasprotujejo zaradi domnevnih vplivov na okolje in zdravje, so policistom sprva odgovorili s petjem, kasneje pa so blokirali krožišče proti letališču. Vstop gradbenih strojev na parcelo pod močnim policijskim varovanjem pomeni začetek izvajanja projekta, ki je bil v preteklosti večkrat odložen zaradi lokalnega upora.

Uprava policije je sporočila, da med aretiranimi v Botunu ni bilo mladoletnikov, s čimer je zanikala prejšnje navedbe. Vse osebe, privedene v policijsko postajo po protestu v Botunu, so po zaslišanju izpustili.

Letalske sile Saudove Arabije so izvedle zračne napade na jemensko pristaniško mesto Mukala, da bi uničile pošiljko orožja, ki naj bi bila namenjena južnim separatistom. Po navedbah saudske vojske so bili napadi izvedeni ponoči, njihov cilj pa je bil preprečiti tujo vojaško podporo separatističnim silam na jugu Jemna. Rijad obtožuje Združene arabske emirate (ZAE), da so separatistom tajno dostavili orožje, kar je povzročilo globok razkol znotraj koalicije, ki se bori v Jemnu. Zaradi stopnjevanja napetosti in neposrednega napada na tovor, povezan z zaveznico, je bilo na prizadetih območjih razglašeno izredno stanje. Incident predstavlja resno zaostritev odnosov med Saudovo Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, ki so sicer ključni partnerji v regionalni varnostni arhitekturi. Ta spor bi lahko dodatno destabiliziral razmere v Jemnu in otežil prihodnja diplomatska prizadevanja za mir v regiji, kjer so se interesi nekdanjih zaveznikov očitno razšli.

Po poročilih o napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji, je Rusija zaostrila retoriko proti Ukrajini in zagrozila s povračilnimi ukrepi, pri čemer ni predložila dokazov o ukrajinski vpletenosti, ker naj bi bili vsi droni sestreljeni. Kremelj trdi, da je Kijev poskušal spodkopati Trumpovo mediacijo, vendar naj napad ne bi ogrozil dialoga med ruskim in ameriškim predsednikom. Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožbe zanikal in dejal, da gre za rusko provokacijo, namenjeno spodkopavanju diplomatskih prizadevanj med Kijevom in Washingtonom. Kitajska je pozvala k umiritvi in dialogu. Medtem sta se po telefonu pogovarjala Putin in Trump.

Donald Trump je izjavil, da ga je Vladimir Putin v telefonskem pogovoru obvestil o napadu na njegovo rezidenco, kar Ukrajinci zanikajo. Ukrajinski minister Sibiga meni, da Rusija išče lažno opravičilo za oviranje mirovnega procesa. Rusija je aktivirala sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje. Kremlj je sporočil, da bo napad na Putinovo rezidenco zaostril stališče Rusije v mirovnih pogajanjih.

Nikola Jokić se je poškodoval v zadnji sekundi prvega polčasa tekme proti Miamiju, kar je Miami izkoristil za visoko zmago s 147:123. Zaradi poškodbe je Jokić predčasno zaključil tekmo.

Ruski državni mediji so poročali, da je zunanji minister Sergej Lavrov izjavil, da so ukrajinske oborožene sile napadle uradno rezidenco predsednika Putina v Novgorodski regiji. Kremelj je dejal, da je bil domnevni ukrajinski napad z dronom na rezidenco predsednika Vladimirja Putina teroristično dejanje, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Kremelj je sporočil, da bo Putinovo lokacijo v prihodnje ohranil skrivno.

Nemško obrambno ministrstvo je sprožilo preiskavo proti 19 pripadnikom elitne padobranske enote v Zweibrücknu zaradi sumov desničarskega ekstremizma, neprimernega spolnega vedenja in zlorabe drog. Po uradnih navedbah so v elitnem delu Bundeswehra odkrili primere antisemitskih izpadov in uporabe prepovedanih nacističnih simbolov, vključno s tako imenovanimi nacističnimi zabavami, kjer je bil prisoten Hitlerjev pozdrav. Proti osumljenim vojakom so že sprožili postopke za odpustitev iz vojaške službe. Poleg ideoloških prestopkov ministrstvo obravnava tudi več deset primerov neprimernega spolnega vedenja do vojakinj. Škandal je močno pretresel vodstvo vojske, ki je v odziv na dogajanje že pripravilo poseben akcijski načrt za preprečevanje tovrstnih incidentov v prihodnje. Interna preiskava, ki traja že več mesecev, je razkrila, da je pri skrajno desničarskih in antisemitskih dejanjih sodelovalo okoli trideset vojakov, kar kaže na sistemske težave znotraj enote.