APDEJT.si

Novi članki primerjajo situacijo v Gazi z Varšavskim getom ter obtožujejo uporabo lakote kot vojno orožje, pri čemer več kot dva milijona Palestincev kliče po hrani in pomoči. Ob tem so izpostavljene izjave izraelskega ministra, ki naj bi ciljajo na izgon palestinskega prebivalstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal dosego okvirnega trgovinskega sporazuma z Evropsko unijo. Sporazum naj bi preprečil carinsko vojno med ZDA in EU, pri čemer so viri navedli, da naj bi Unija od ZDA odkupila za 750 milijard dolarjev energije in vanje investirala. Podrobnosti sporazuma še niso znane, a predsednik Trump je EU označil za zelo pomembno.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ameriški predsednik Donald Trump sta napovedala trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki naj bi vključeval 15-odstotne dajatve. Von der Leynova je poudarila, da je to "največ, kar smo lahko dosegli", in opisala pot do sporazuma kot "težko, a na koncu pozitivno in zadovoljivo". Trump je omenil, da se je EU zavezala k nakupom energije v vrednosti 750 milijard dolarjev ter k dodatnim naložbam v ZDA v vrednosti 600 milijard dolarjev. EU se bo morala odpreti ameriškim produktom, pri čemer je bila izražena tudi želja po zmanjšanju uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v EU.

Španski premier Pedro Sánchez naj bi zaprosil nekdanjega premierja Joséja Luisa Rodríguez Zapatera, naj nujno odpotuje v Švico na srečanje s Carlesom Puigdemontom. Vlada se sooča z vse večjim nelagodjem pred koncem zakonodajne seje, zlasti po izbruhu korupcijske afere, ki vključuje Santos Cerdána. Puigdemont je sicer ob petem jubileju stranke Junts v Franciji pozval k previdnosti pri volitvah in kritiziral "nezakonito priseljensko politiko", medtem ko so Podemos in ERC povečali svoje razlike, kar dodatno zapleta položaj Juntsa v koaliciji s Sánchezovo vlado. Stranka Junts je izkoristila pomembnost svojih glasov za vladne sprejeme novih zakonov, med drugim glede znižanja delovnega časa.

Španski minister za kulturo Ernest Urtasun je potrdil, da je treba sodbo o vrnitvi slik iz Sijene izpolniti in da je zdaj na MNAC (Nacionalnem muzeju umetnosti Katalonije), da ugotovi, na kakšen način bo to storjeno. S tem je Urtasun odgovoril na kritike glede izvršitve sodbe, ki jo je izrazil predsednik Aragonije Jorge Azcón, in poudaril, da je sodba jasna.

Predsednik Venezuele Nicolás Maduro je ob začetku lokalnih volitev v državi pozval k množičnemu volilnemu obisku in poudaril, da pričakuje dan "praznika in miru" za vse prebivalce. Medtem ko Maduro nagovarja k udeležbi in demokratični praznosti, je opozicija volitve bojkotirala.

Nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont je poudaril pogajalsko moč svoje stranke Junts per Catalunya v odnosu do tistih, ki "vlivajo kis" in so "arhitekti kaosa". Poudaril je, da si bo španska vlada morala prislužiti njihove glasove. Puigdemont se je s temi izjavami poskušal predstaviti kot zagovornik zmernosti in se hkrati distancirati od radikalne migracijske politike strank, kot je Vox.

Malezija je napovedala, da bo posredovala v mirovnih pogajanjih med Tajsko in Kambodžo. Voditelja obeh držav naj bi se v ponedeljek sestala v Kuala Lumpurju, da bi dosegla rešitev za oboroženi spopad na njuni skupni meji, ki traja od četrtka.

Izraelske oborožene sile so v soboto zvečer prestregle ladjo Handala, na kateri je bilo 21 aktivistov in civilistov iz 12 držav, namenjenih v Gazo z begunsko pomočjo. Ladja je plula v mednarodnih vodah, približno 40 navtičnih milj od palestinske enklave. Med potniki so bili tudi novinarji in zagovorniki človekovih pravic.

Brazil uvaja nove carine, medtem ko je Chevron ponovno pridobil dovoljenje za raziskovanje nafte v Venezueli. Družba, ki je v tej južnoameriški državi prisotna od začetka 20. stoletja, je namreč dobila zeleno luč za delovanje, potem ko je Trump predhodno preklical njeno licenco.

Špansko zunanje ministrstvo in veleposlaništvo v Tel Avivu sta se aktivirala, da bi nudila zaščito dvema španskima državljanoma, ki sta na krovu ladje "Handala". Ladjo, ki je plula proti Gazi z humanitarno pomočjo, je zadržala izraelska mornarica približno 74 kilometrov od obale Gaze. Španski konzulat v Jeruzalemu je v stiku z omenjenima posameznikoma.

Spopadi med Tajsko in Kambodžo so se nadaljevali četrti dan zapored, kljub poskusom posredovanja ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa. Trump je imel pogovore z voditelji obeh držav in je izrazil upanje po mirnem reševanju konflikta, vendar pa si državi še naprej izmenjujeta artilerijske ognje. Tudi mednarodna skupnost je pozivala k miru in dialogu.

Španska Narodna stranka (PP) pripravlja predlog za regulacijo dejavnosti lobistov, ki bi vključeval ustanovitev neodvisnega organa za nadzor nad njihovim delovanjem. Ta organ naj ne bi bil naklonjen vladi, s čimer se PP oddaljuje od modela, ki ga predlaga trenutna vlada. Cilj je zagotoviti nadzor nad lobističnimi skupinami tako v odnosu do izvršne kot zakonodajne oblasti, pri čemer PP meni, da vlada sama ne more učinkovito nadzorovati te dejavnosti.

Kitajski in ameriški predstavniki so se srečali na Švedskem na tretjem krogu trgovinskih pogajanj. Kljub občutljivim vprašanjem, ki delijo Peking in Washington, kot so kitajske industrijske zmogljivosti ter nakupi iranske in ruske nafte, obe strani pričakujeta napredek.

Izraelska mornarica je v mednarodnih vodah pred obalo Gaze prestregla drugo plovilo v sklopu "Flotilje svobode", ki je bilo namenjeno dostavi humanitarne pomoči in je kršilo mednarodno pomorsko pravo. Na ladji Handala naj bi bili aktivisti, ki so med prevzemom ladje s strani izraelskih vojakov peli protestno pesem. Medtem je kolumbijski predsednik Gustavo Petro ukazal mornarici, naj ustavi in ​​blokira pošiljke premoga proti Izraelu, kot odgovor na "genocidno vojno" v Gazi, s čimer kritizira svojo administracijo, ker naj bi kljubovala ukazu.

Hamas je zavrnil kritike visokih ameriških uradnikov po propadu pogajanj o premirju z Izraelom, pri čemer zahteva, naj ZDA pritiskajo na Izrael. Medtem pa španski mediji poročajo, da Netanjahujeva vlada očitno daje prednost najslabšim možnim scenarijem pred iskanjem mirne rešitve s sosedi.

Predsednik Aragonije, Jorge Azcón, je izrazil ostro nasprotovanje predlaganemu finančnemu sporazumu za Katalonijo in poudaril, da bi takšen dogovor pomenil izgubo življenjske ravni za prebivalce Cadiza. Medtem je stranka PP v mestnem svetu Cadiza zahtevala podporo za zavrnitev "nesolidarnosti in škode", ki naj bi jo povzročil "katalonski cupo".

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je obsodil mednarodno brezbrižnost do humanitarne krize v Gazi in razširjeno lakoto označil za "moralno krizo", ter pozval k takojšnjemu ukrepanju. Medtem ko se v Gazi nadaljujejo spopadi in izraelski napadi, se pozornost svetovne skupnosti preusmerja drugam, zlasti na poslabšanje razmer na Zahodnem bregu, kot je navedeno v primeru Masafer Yatta.

Venezuela se po predsedniških volitvah 28. julija 2024 sooča z globoko volilno apatijo in nezaupanjem. Volivci ostajajo razočarani, saj oblast še vedno ne priznava uradnega zmagovalca, ki naj bi bil Edmundo González Urrutia, ne pa Nicolás Maduro. Nedavne občinske volitve so odraz te splošne nezainteresiranosti, kar kaže na naraščajoče razočaranje državljanov nad volilnim procesom in nezmožnostjo spreminjanja vladajoče garniture z volilnimi sredstvi.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je s svojo politiko "Amerika na prvem mestu" ciljal na mednarodni turizem, kar bi lahko po ocenah povzročilo izgubo do 29 milijard dolarjev v letu 2025. Ta industrija, vredna 150 milijard dolarjev, je zaradi Trumpovih ukrepov utrpela občuten udarec. Nekateri tuji državljani bodo morali za vstop v ZDA plačati višje pristojbine, povečanje pa bo veljalo tudi za sicer uveljavljen vizum ESTA. Medtem ko so Portugalci izvzeti iz nekaterih dvigov, so države, kot so Brazilija, Kitajska in Indija, neposredno prizadete.