APDEJT.si

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto, med bivanjem v Škotski, pozval k prenehanju spopadov med Tajsko in Kambodžo, ki se že tri dni bojujejo za nadzor nad skupnim obmezdjem. Boji so terjali najmanj 33 življenj. Trump je izjavil, da je v stiku z voditelji obeh držav, da bi dosegli premirje.

Francija je zahtevala pojasnila od španske letalske družbe Vueling in španske vlade po tem, ko je bilo približno 50 mladih judovskih potnikov prisiljenih zapustiti letalo v Valencii. Francoska vlada preiskuje morebitno diskriminacijo, medtem ko Vueling navaja, da so potniki ogrozili varnost leta.

Razmere v Gazi so kritične, saj je na tisoče otrok, vključno z dojenčki, ogroženih zaradi lakote in pomanjkanja osnovnih potrebščin, kot je mleko. Hamásova vlada v Gazi je opozorila na možnost "masovne smrti" več kot 100.000 otrok, mlajših od dveh let. Mednarodna skupnost se odziva na napoved Izraela, da bo dovolil zračne dostave pomoči s padali, vendar sprejem ni bil topel. Velika Britanija se je pridružila Združenim arabskim emirati in Jordaniji pri načrtih za zračne dostave in evakuacijo bolnih otrok. Prizadevanja za povečanje humanitarne pomoči so ključnega pomena, saj se tretjina prebivalstva sooča z lakoto.

Madridski župan José Luis Martínez-Almeida se je pridružil polemiki glede izobrazbe ministra za promet Óscarja Puenteja in postavil pod vprašaj legitimnost njegovega magisterija iz političnega vodenja. Almeida je namreč trdil, da je Puentejev magisterij 'cum fraude', ter ga obtožil ponarejanja življenjepisa. Ta izjava sledi nedavni odstopu poslanke PP Noelie Núñez prav zaradi podobnih obtožb, ki jih je proti njej sprožil prav socialistični minister Puente.

Francoske oblasti so zahtevale pojasnila od španske letalske družbe Vueling, potem ko naj bi bilo z letala, ki je letelo iz Španije v Pariz, odstranjenih več deset mladih francoskih državljanov judovske veroizpovedi. Francoski zunanji minister je že stopil v stik z generalnim direktorjem Vuelinga, da bi pridobil pojasnila glede okoliščin dogodka. Letalska družba Vueling je sicer zanikala obtožbe.

Hamás je zavrnil očitke predsednika ZDA Donalda Trumpa, da ne želijo skleniti dogovora, in kot glavno oviro za dosego celovitega sporazuma označili izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Milica je ponovila svojo voljo, ki naj bi jo izkazovala od začetka pogajanj. Medtem so Trump in Netanjahu opustili pogajanja, medtem ko se nadaljujejo spopadi v Gazi, pri čemer je slednji napovedal "preganjanje" Hamásovih pripadnikov.

Okoli 1.500 ljudi je protestiralo v Škotski, medtem ko je predsednik ZDA Donald Trump igral golf v Turnberryju. Protestniki so nosili napise z gesli, kot so 'Trump ni dobrodošel', 'Naj Amerika znova misli' in 'Donald Trump je diktator', ter palestinske zastave in sklicevanja na škandale.

Delegacija Evropske unije, ki so jo vodili Ursula von der Leyen, António Costa in Kaja Kallas, se je sestala s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom v Pekingu, vendar so pogajanja zaključila brez rezultatov. Po poročilih naj bi bila delegacija predčasno vrnjena v Evropo, potem ko naj bi z nekaterimi dejanji razjezila kitajsko stran. Medtem je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen odpotovala na Škotsko, kjer se je srečala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavni namen srečanja je bil doseči uravnotežen in stabilen trgovinski dogovor, s čimer bi se izognili trgovinski vojni, ki naj bi se začela 1. avgusta.

Članek italijanskega avtorja P. Liguorija opisuje katastrofalno humanitarno situacijo v Gazi, ki jo je označil za »obraz resnice« in izpostavil stradanje kot neposredno grožnjo smrti po več kot dvajsetih mesecih bombardiranj, uničenja mest in infrastrukture ter spremembe begunskih taborišč v množična grobišča. V drugem članku palestinsko gibanje Hamas preko svojega predstavnika Izzata al Rishqa zanika Trumpove obtožbe in kot glavno oviro za dogovor navaja izraelskega premierja Netanjahuja. Hamas je ponovno potrdil pripravljenost na celovit sporazum, ki bi končal ofenzivo v Gazi, kar naj bi izkazoval že od začetka pogajanj.

Nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer so se v soboto ponovno pogovarjali po telefonu, da bi uskladili skupno stališče do trenutnih razmer v Gazi, Iranu in Ukrajini. Srečanje voditeljev skupine E3 je bilo namenjeno iskanju enotne politike glede omenjenih ključnih mednarodnih vprašanj.

Med obiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Škotskem so v Aberdeenu potekali protesti, na katerih so se zbrali protestniki s transparenti, ki so pozivali k Trumpovi deportaciji. Protesti so spremljali njegovo srečanje s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki je bilo predvideno za 27. julij.

Vodstvo Ljudske stranke (PP) pod vodstvom Alberta Núñez Feijóo se je znašlo v težkem položaju zaradi strategij, ki naj bi privabile nazaj ultra-desne volivce, kar je privedlo do slabosti kanarske podružnice PP glede vprašanj, kot sta priseljevanje in energetska varnost. Stranka se je tudi soočila z izbrisom podatkov o magistrskem študiju z njihove spletne strani. Medtem ko se PP trudi izkoristiti škandal Cerdán za oslabitev predsednika vlade Sáncheza, PSOE izkorišča primer Montoro proti Feijóóju. Poleg tega je regionalni odbor PP v Kastilji-La Manči zavrnil tako imenovani "cupo catalán" (katalonski davek) in pozval regionalnega predsednika k podpori tej zavrnitvi.

Ameriški predsednik Donald Trump je med svojim štiridnevnim obiskom na Škotskem, ki je vključeval golf in diplomatska ter poslovna srečanja, ostro kritiziral evropsko priseljevanje. Trump je pozval evropske države, naj "se zberejo" in "končajo to grozljivo invazijo", pri čemer je izpostavil svojo politiko izgonov nezakonitih priseljencev. Po njegovem mnenju nezakonito priseljevanje uničuje Evropo, ki naj bi ji grozilo "izginotje", če ne bo ukrepala. Trump je prav tako pohodil priznanje Palestine s strani francoskega predsednika Emmanuela Macrona, češ da "ni pomembno". Poleg tega je priporočil, naj "ustavijo vetrnice, ki uničujejo lepoto (naših) držav".

Stranka Sumar je vodilno stranko v vladi, PSOE, obtožila blokade pri odobritvi delovnih dovoljenj, češ da ji primanjkuje politične volje. Vodja Sumarja, Yolanda Díaz, je zahtevala, da se dovoljenja odobrijo na zadnjem svetu ministrov pred avgustovskim premorom, saj naj bi bilo to vprašanje odobreno že julija. Vendar pa je vlada Moncloa preložila obravnavo teh dovoljenj na september, kar je razjezilo Sumar, ki vztraja pri čimprejšnji uveljavitvi.

Italijanski minister za pravosodje Nordio se je znašel pod kritikami združenja italijanskih sodnikov (ANM) zaradi spremembe mnenja o ločitvi karier, kar Bruno Vespa ocenjuje kot poskus ANM, da bi sodnike obranili pred morebitno izgubo zgodovinske bitke. Medtem je v Kataloniji minilo petnajst let od prepovedi borbe s bikom, kar je povzročilo globalno pozornost in delitve v katalonski upravi, kjer so se nekateri ministri izrekali proti, drugi pa za ali so se vzdržali, kar kaže na notranje razprtije.

Nove informacije iz obsežnih avdio posnetkov Kolda Garcíe, nekdanjega svetovalca ministra Ábalosa, dodatno osvetljujejo zapletene odnose v PSOE. Posnetki razkrivajo, da je Koldo naročil sodelavcem snemanje oseb povezanih s PSOE v Navarri med krizo leta 2016, pri čemer so bili kritizirani vodilni v socialistični stranki v Pamploni. V enem od avdioposnetkov naj bi Aldama Begoño Gómez odvezala odgovornosti za reševanje družbe Air Europa, z besedami "Nič res". Medtem je poslanka PSOE Montse Mínguez pozvala predsednika PP Alberta Núñezza Feijója k pojasnilom glede domnevnih nepravilnosti v primeru Montoro.

Država je ta mesec avtonomnim skupnostim namenila skoraj 10.000 milijonov evrov v zaostalih plačilih za leto 2025. Kasneje je bilo potrjeno, da bo Kastilja-La Mancha prejela 8,88 % več v primerjavi s preteklim letom, medtem ko bo Katalonija prejela 2.610 milijonov evrov v obliki zaostalih plačil iz državnega proračuna.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal priznanje Palestine septembra, kar je Izrael označil za favoriziranje Hamasa in oviranje izpustitve talcev. Ta poteza naj bi spodbujala terorizem in ogrožala izraelsko varnost, hkrati pa je povzročila delitve v EU. V Franciji so judovske organizacije to potezo označile za "halucinanten precedens". Palestinci v Ramali so novico pozdravili, medtem ko je Italijanska premierka Meloni izrazila zadržanost.

Združene države Amerike so Cartel de los Soles, organizacijo, ki naj bi bila povezana z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, razglasile za teroristično skupino. Po navedbah ameriškega ministrstva za finance naj bi bil Cartel de los Soles "kriminalna skupina s sedežem v Venezueli, ki jo vodita Nicolás Maduro Moros ter drugi posamezniki na visokih položajih v režimu".

Francija je po štirih desetletjih zapora izpustila libanonskega militantnega aktivista Georgesa Abdallaha. Ob vrnitvi v Libanon so ga v Bejrutu pozdravili kot junaka, kjer je ponovno potrdil svojo podporo palestinski stvari. Abdallah je bil del oborožene skupine, ki je med izraelsko invazijo na Libanon izvajala napade na zahodne cilje.