APDEJT.si

Število smrtnih žrtev zaradi močnega potresa na Filipinih je naraslo na 72, skoraj 300 ljudi je ranjenih. Močan potres z magnitudo 6,9 je povzročil veliko škodo, sledilo pa mu je na tisoče popotresnih sunkov, ki dodatno povečujejo zaskrbljenost.

Izraelske sile so prestregle dodatna plovila flotile, ki so plula proti Gazi, skupno 20. Kljub temu naj bi okoli 30 plovil nadaljevalo pot. Organizatorji flotile so izraelski poseg označili za vojni zločin.

Predsednik FIFA, Gianni Infantino, je ponovno poudaril, da FIFA ne more reševati geopolitičnih problemov in se zato ne bo politično vmešavala v konflikte, kot je situacija v Gazi. Zavrnil je pozive k izključitvi Izraela iz mednarodnih tekmovanj, poudarjajoč, da je poslanstvo FIFA združevanje, ne reševanje političnih sporov.

Članki obravnavajo različne mednarodne teme. Eden izpostavlja morebitne negativne posledice ukrajinske politike Volodimirja Zelenskega za Moldavijo. Drugi razpravlja o možnosti vstopa Palestine v BRICS, pri čemer naj bi Kitajska že izrazila podporo. Tretji razmišlja o pomenu solidarnosti s Palestinci. Četrti poroča o stališčih Benjamina Netanjahuja glede Izraela in Gaze. Zadnji pa navaja, da je Guardian razkril laži Donalda Trumpa, medtem ko Izrael oborožuje ostrostrelce.

Število smrtnih žrtev potresa z magnitudo 6,9, ki je prizadel osrednje Filipine, se je povzpelo na več kot 60. V provinci Cebu je bilo razglašeno stanje nesreče. Reševalci s pomočjo psov iščejo preživele v porušenih zgradbah. Potres je povzročil paniko in zemeljske plazove, zabeležili so tudi več sto popotresnih sunkov. Poškodovanih je bilo več kot 140 ljudi.

Nekdanjega predsednika Demokratične republike Kongo, Josepha Kabila, je vojaško sodišče obsodilo na smrt v odsotnosti zaradi vojnih zločinov in izdaje. Poleg tega je bilo Kabili naloženo plačilo odškodnine v višini 30 milijard ameriških dolarjev. Poročajo, da Kabila živi v izgnanstvu.

Donald Trump je leta 2025 napovedal dosego zgodovinskega dogovora v zvezi z Bližnjevzhodnim konfliktom. Kljub temu pa so Netanjahujevi zadržki nakazali, da bo pot do dejanske rešitve še dolga in zapletena. Članek poroča o tem dogovoru in izpostavlja izzive, ki jih prinašajo pomisleki enega od ključnih akterjev.

Predstavljeni mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo je prejel mešane odzive. Osem arabskih in islamskih držav je izrazilo podporo, kar daje načrtu široko mednarodno podporo, pridružili so se tudi evropski voditelji. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozvala k izrabi priložnosti za mir in ponudila pomoč EU. Kljub temu pa se izraelska vlada delno upira načrtu, saj želi Netanjahu obdržati vojsko na večini obalnega območja, Smotrich pa načrt označuje za diplomatski neuspeh. Palestinci so nezadovoljni, ker se načrt po njihovem mnenju premalo posveča njihovi prihodnosti.

Ekipa Donalda Trumpa je pripravila 20-točkovni načrt za prekinitev ognja v Gazi, ki naj bi ga podprle vse muslimanske in arabske države. Načrt vključuje tudi ideje za obnovo območja, od »Riviera Bližnjega vzhoda« do »Marshallovega načrta«.

Donald Trump je Hamasu postavil štiridnevni rok za odziv na predlagani mirovni načrt za Gazo, ki ga je objavila Bela hiša in obsega 20 točk. Trump je opozoril, da bo negativen odgovor pomenil 'žalosten konec'. Izraeljski premier Netanjahu se ne strinja z osrednjimi točkami načrta.

Nemški kancler Friedrich Merz in armenski premier Nikol Pašinjan sta pozdravila Trumpov načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi. Načrt predvideva takojšnjo prekinitev spopadov, izpustitev talcev in mednarodni nadzor nad območjem. Bela hiša je objavila podrobnosti načrta po srečanju Trumpa in Netanjahuja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sprejel mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi. Trump se je Netanjahuju zahvalil za sprejetje načrta, ki naj bi bil rezultat pogovorov z ameriškimi zavezniki na Bližnjem vzhodu. ZDA in Izrael sta pozvala Hamas, naj sprejme načrt.

Donald Trump in Benjamin Netanjahu sta predstavila načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi, ki predvideva razorožitev Hamasa, demilitarizacijo Gaze ter ohranitev izraelske varnostne odgovornosti. Trump je dejal, da je Netanjahu privolil v mirovni načrt ZDA za Gazo, in se zahvalil pakistanskemu premierju in načelniku štaba za podporo. Netanjahu je tudi poudaril, da je Trump najboljši prijatelj, ki ga je Izrael kdaj imel v Beli hiši. Podpiral naj bi načrt za končanje vojne v Gazi.

Evropski voditelji, med njimi António Costa, Ursula von der Leyen in Emmanuel Macron, so pozdravili zmago proevropske stranke v Moldaviji in jo označili za jasno sporočilo proti Rusiji ter za lekcijo celotni Evropi o tem, kako premagati tuje vplive. Poudarili so, da so poskusi ruskega vmešavanja propadli.

V streljanju in požaru v mormonski cerkvi v Grand Blancu v Michiganu sta umrli dve osebi. Napadalec, 40-letni moški iz bližnjega kraja, je bil ubit s strani policije. Predsednik Donald Trump je dejanje označil za »grozljiv« in »nov napad na kristjane«.

Proevropska stranka PAS predsednice Sandu je zmagala na parlamentarnih volitvah in obdržala večino v parlamentu kljub domnevnemu ruskemu vmešavanju. Voditelji Evropske unije so pozdravili izid volitev, ki povečujejo možnosti za vstop Moldavije v EU. Proruske stranke so napovedale proteste in izpodbijajo rezultate volitev.

Število smrtnih žrtev v napadu na mormonsko cerkev v Grand Blanc Townshipu v Michiganu se je povečalo na štiri. Napadalec je v cerkev vdrl z avtomobilom in odprl ogenj, preden ga je ubila policija. Trump je dejanje označil za »nov napad na kristjane«.

Oblasti so nadaljevale preiskavo motiva za napad nekdanjega marinca na cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni v Grand Blanc Townshipu. Med nedeljsko mašo je z vozilom zapeljal v cerkev, streljal in podtaknil požar. Pri tem so bili ubiti štirje ljudje, osem pa ranjenih. Oblasti so preiskovale pogorišče cerkve.

Proevropska stranka PAS je osvojila absolutno večino na parlamentarnih volitvah v Moldaviji z okoli 50,2 % glasov. Rusija je zavrnila obtožbe o vmešavanju v volitve.

Iran je poklical nazaj svoje veleposlanike iz Nemčije, Francije in Združenega kraljestva po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov. Iranska poteza je odziv na vnovično uvedbo sankcij ZN in obsoja vlogo Evrope pri sprožitvi mehanizma jedrskega spora.