APDEJT.si

Kitajska je v Tibetu začela z gradnjo največje hidroelektrarne na svetu. Projekt, ki bo proizvedel ogromno zelene energije, vzbuja zaskrbljenost pri Tibetancih ter sosednjih državah Indiji in Bangladešu, ki se bojijo, da bi Kitajska lahko vodo izkoriščala kot sredstvo moči. Projekt je odvisen od dolgoročne razpoložljivosti vode. Tudi v Švici, kjer je večina električne energije proizvedena s hidroelektrarnami, so v prihodnosti pričakovani bolj nestabilni vodni tokovi zaradi podnebnih sprememb.

Univerza Columbia v New Yorku je študente, ki so sodelovali na propalestinskih protestih, kaznovala s suspenzi in izključitvami, medtem ko je ameriška vlada univerzi predhodno zmanjšala milijonske subvencije.

V Ukrajini so se nadaljevali protesti proti predsedniku Zelenskemu in njegovemu spornemu zakonu, ki omejuje neodvisnost protikorupcijskih organov. Kritiki so potezo označili za »darilo zgodovinskih razsežnosti ruski propagandi«, Zelenski pa je vztrajal, da so bile protikorupcijske agencije infiltrirane s strani Rusije. Medtem se je Rusija soočala z naraščajočo grožnjo množičnih stečajev podjetij, saj je gospodarstvo države trpelo zaradi posledic vojne v Ukrajini, kljub razcvetu ruske obrambne industrije.

Iran izraža zaskrbljenost zaradi poglobljenih odnosov med Sirijo in Azerbajdžanom, zlasti zaradi načrtovanega azerbajdžanskega izvoza plina prek Turčije, ter opozarja na morebitno premestitev sirskih borcev v Karabah. To zbliževanje naj bi oblikovalo novo os v regiji, ki Iranu ne ustreza. Hkrati je sirsko poročilo potrdilo, da je bilo marca v masakru v mestu Baniyas ubitih 1426 civilistov, večinoma pripadnikov alavitske manjšine, ki so bili tarča napadov oboroženih skupin.

Italijanska vlada je izjavila, da so spremembe zdravstvenih predpisov Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) "nesprejemljive", saj bi omejevale nacionalno suverenost. Italija se upira novim pravilom WHO o ravnanju s pandemijami, pri čemer so omenjene omejitve suverenosti, cenzurni ukrepi in karantene. Članek obravnava vprašanje napada na suverenost in razloge za nasprotovanje Italije novim pandemskim predpisom WHO.

Nad Zermattom je bilo najdeno truplo japonskega pohodnika, ki je bil pogrešan od 9. julija. Identiteta pokojnika je bila potrjena kot identiteta pogrešanega Japonca.

Katar je ponovno potrdil svojo kandidaturo za gostiteljstvo poletnih olimpijskih iger leta 2036 v Dohi, pri čemer je poudaril svoje prepričanje v moč športa. Država je poudarila svoje ambicije za organizacijo tega megašportnega dogodka, kljub pričakovanim številnim konkurentom.

Ameriška družina iz Teksasa se je preselila v Rusijo, da bi se izognila tako imenovani 'woke' kulturi v ZDA. Kmalu po prihodu v novo domovino pa je bil oče poslan na fronto v vojno proti Ukrajini, kar je postavilo družino v nepričakovan in težak položaj.

Tropski vihar Wipha je poleg Filipinov in Hongkonga prizadel tudi Kitajsko in Tajsko, kjer je prav tako povzročil smrtne žrtve. Na Filipinih je umrlo najmanj šest ljudi, na desettisoče pa jih je ostalo brez strehe nad glavo, med drugim je bil poplavljen del Manile. Neurje je sedaj doseglo Vietnam, kjer se prebivalci pripravljajo na evakuacijo.

Hétindító Podcast je analiziral prvo polovico drugega mandata Donalda Trumpa in ugotovil, da se njegova administracija drži predvolilnih obljub. Hkrati je bil Trump opisan kot 'zabavljač na čelu', ki uporablja 'otroške videe', da bi preusmeril pozornost javnosti od svojih politik, ki bi lahko vodile v tretjo svetovno vojno in tehnokratsko družbo.

Na srečanju v Københavnu so notranji ministri EU poudarili boj proti nezakonitim migracijam in vračanje zavrnjenih prosilcev. Glavne teme pogovorov so bile izboljšanje evropskega azilnega sistema in krepitev zaščite meja EU. Ministri so se strinjali s pospešitvijo ostrejše azilne politike in hitrejših deportacij zavrnjenih prosilcev za azil. Razpravljali so tudi o zunanji obravnavi prošenj za azil in finančnih sredstvih za migracijsko politiko. Nemški notranji minister Dobrindt je kritiziral digitalni postopek naturalizacije in poudaril pomen osebnih razgovorov.

Iran je napovedal pogajanja z več državami o svojem jedrskem programu ta teden. Ameriški napadi so domnevno zaustavili iransko bogatenje urana, vendar Teheran trdi, da bo proizvodnja ponovno stekla pozneje. Ameriški predsednik Trump je razmišljal o nadaljnjih napadih na iranske objekte.

K takojšnjemu koncu vojne v Gazi je pozvalo petindvajset držav, med njimi tudi Švica, kar je dodaten glas k dosedanjim pozivom. Države so poziv objavile v skupni izjavi, ki je bila objavljena v ponedeljek.

Nekaj držav, med njimi ZDA, Italija in Avstrija, se je uprlo načrtovanim reformam Mednarodnih zdravstvenih predpisov (IHR) Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Predlagane spremembe, ki bi vključevale globalne izredne razglasitve, digitalne zdravstvene potne liste in mehanizme zapore brez parlamentarnega nadzora, so sprožile mednarodne kritike. Medtem ko je rok za ugovor na nova zdravstvena pravila SZO že potekel, se nemška državljanska iniciativa še naprej trudi ustaviti nove mednarodne predpise. Spremenjeni zdravstveni predpisi naj bi vstopili v veljavo septembra za tiste države članice SZO, ki jim niso nasprotovale.

Adolfo Macías, znan tudi kot "Fito", največji mamilarski tihotapec v Ekvadorju, je bil v nedeljo izročen Združenim državam Amerike, so sporočile ekvadorske zaporniške oblasti. Macías je bil aretiran konec junija po poldrugem letu bega. Obtožen je trgovine s kokainom in orožjem v ZDA. Postal je prvi Ekvadorec, izročen ZDA, odkar je bila ta procedura ponovno vzpostavljena z referendumom.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je ponovno poudaril svojo vizijo rešitve dveh držav za Ciper, kar povzroča napetosti med Natovimi partnericama Turčijo in Grčijo. Erdoğan vztraja, da bi morala mednarodna skupnost sprejeti delitev otoka kot "realnost". Ciper je de facto razdeljen od leta 1974, ko je turška vojska izvedla operacijo Atilla in zasedla tretjino sredozemskega otoka, kar je povzročilo razselitev 40 odstotkov prebivalstva. Medtem ko ciprski Grki in Združeni narodi pozivajo k ponovni združitvi, turški predsednik zavrača pogovore o tem in se zavzema za ohranitev obstoječe delitve.

Ekvador je v ZDA izročil Joséja Adolfa Macíasa Villamarja, znanega kot »Fito«, ki je veljal za najbolj iskanega narkobosa v Ekvadorju. Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je potrdil, da je Fito že v Združenih državah, kjer ga v New Yorku čaka sojenje zaradi tihotapljenja drog in orožja.

Združene države Amerike so preklicale vstopne vizume osmim brazilskim vrhovnim sodnikom. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je ta korak utemeljil z domnevnim političnim preganjanjem nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara, ki naj bi ga izvajal sedanji socialistični predsednik Ignacio "Lula" Da Silva ob podpori levega ustavnega sodnika Alexandra de Moraesa. To dejanje ZDA je najnovejši poskus ameriške vlade, da podpre Bolsonara.

Združene države Amerike, konkretno ministrstvi za zunanje zadeve in zdravje ter socialne storitve, so uradno zavrnile predlagane spremembe Mednarodnih zdravstvenih predpisov (MZP), ki jih je lani sprejela Svetovna zdravstvena skupščina. To odločitev sta javno podprla Robert F. Kennedy mlajši, ki je predstavljen kot zdravstveni minister, in zunanji minister Marco Rubio. Poudarek je bil na nasprotovanju domnevnemu prevzemu oblasti s strani Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in razkrivanju resnice o njihovem pozivanju k "enotnim sporočilom". Avstrija naj bi se prav tako pridružila ZDA pri zavrnitvi sprememb MZP SZO.

Na desetine Venezuelcev, ki so jih ZDA predhodno deportirale, so se vrnile v domovino iz Salvadorja v sklopu izmenjave zapornikov. Potniki so se v petek zvečer po lokalnem času vrnili z letalom iz salvadorskega zapora v Venezuelo.