APDEJT.si

Približno 100 protestnikov je blokiralo glavni vhod na podnebno konferenco Združenih narodov COP30 na obrobju brazilske Amazonije. Brazilska vojska je nadzorovala protest.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, ki ga je izpogajala skupina republikancev in senatorjev, povezanih z demokrati. Zakon podaljšuje financiranje vlade do konca januarja. Trump je konec zaustavitve označil za »zelo veliko zmago«.

Najdaljše zaprtje ameriške vlade v zgodovini je povzročilo težave malim podjetjem, odvisnim od zveznih pogodb. Podjetja so zmanjševala stroške, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, medtem ko so poskušala priti do zaprtih vladnih uradov. Zakonodajalci so se vrnili v Washington, da bi glasovali o kompromisni zakonodaji, ki bi financirala vlado do 30. januarja. Pričakovati je, da bo večina demokratov glasovala proti predlogu zakona.

Svetovne delnice so v četrtek večinoma pridobile, potem ko so se ameriške delnice ustalile blizu rekordnih vrednosti. Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer se je končala rekordna 43-dnevna zaustavitev.

Po 43 dneh je ameriški predsednik Donald Trump podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer se je končala najdaljša zaustavitev delovanja vlade v ameriški zgodovini. Zakon zagotavlja sredstva za delovanje vlade do konca januarja in omogoča ponoven zagon agencij ter izplačilo zamujenih plač zaposlenim. Kljub temu se politični spori med republikanci in demokrati glede financiranja še niso umirili, Trump pa je za zaustavitev okrivil demokrate.

Predsednik ZDA Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer se je končala 43-dnevna zaustavitev delovanja vlade, ki je bila najdaljša v ameriški zgodovini. Zakon, ki ga je sprejel kongres, bo zagotovil sredstva za delovanje vlade do konca januarja. Trump je za zaustavitev okrivil demokrate.

Predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju, s čimer se je končala najdaljša zaustavitev delovanja zvezne vlade v zgodovini ZDA, ki je trajala 43 dni. Trump je ob tem obtožil demokrate izsiljevanja.

Protestniki so vdrli na podnebno konferenco COP30 v brazilskem Belem, kjer so se spopadli z varnostniki Združenih narodov in zahtevali močnejšo zaščito Amazonije in domorodnih ozemelj. Protestniki so mahali z rumenimi zastavami in protestirali proti vrtanju nafte v Amazoniji. Varnostniki so morali zabarikadirati vhod na prizorišče konference.

Po besedah Damona Linkerja iz New York Timesa se Republikanska stranka sooča s preobrazbo, saj 'trumpizem' postaja prevladujoča ideologija, kljub porazom na volitvah. Medtem se v Washingtonu nadaljuje blokada vlade, ki jo dodatno zapleta okrepljena samozavest demokratov po nedavnih volilnih uspehih, kar zmanjšuje možnosti za hitro rešitev.

Osem demokratskih senatorjev ZDA je, zaradi strahu pred kaosom v zračnem prometu, prekinilo svoj odpor proti Trumpovemu proračunskemu zakonu. S tem se končuje najdaljša blokada vlade v zgodovini. Frustrirana opozicija se je znašla v hudem sporu.

Demokrati so se po zmagi znašli v notranjem konfliktu glede strategije sodelovanja z republikanci. Kljub trdemu boju in poslušanju svoje baze se soočajo z realnostjo volilnih rezultatov in pričakovanji ameriških volivcev. Analiza poudarja, da morajo najti ravnovesje med upoštevanjem svoje baze in pragmatičnim odzivanjem na voljo ljudstva.

Ameriški senat je sprejel zakon, ki bo končal 41-dnevno zaustavitev delovanja vlade, s čimer je prekinil šesttedenski zastoj. Dogovor je bil dosežen s podporo osmih demokratskih senatorjev, kar je sprožilo notranje nestrinjanje. Zakon zdaj potuje v predstavniški dom, kjer se pričakuje glasovanje. Zaustavitev delovanja vlade je prizadela milijone ljudi, vplivala na plače zaposlenih in motila letalski promet.

Kljub napredku pri dogovoru o končanju zaustavitve ameriške vlade, ki ga je sprejel senat, so se pojavile kritike na račun demokratskih senatorjev, ki naj bi popustili pritisku predsednika Trumpa. Dogovor, ki ga mora potrditi še predstavniški dom in podpisati predsednik, še ni dokončen in se sooča z ovirami.

Delna zaustavitev ameriške vlade se je približala koncu, saj je senat sprejel prve korake k dogovoru o financiranju. Predsednik Trump je izrazil prepričanje, da je dogovor blizu, vendar morata dogovor potrditi še predstavniški dom in predsednik Trump.

Senat ima dovolj glasov demokratov za ponovno odprtje vlade po 40-dnevni zaustavitvi. Skupina sredinskih demokratov je privolila v podporo dogovoru.

Azijske borze so v ponedeljek porasle zaradi upanja, da se bo blokada ameriške vlade kmalu končala. Poročila kažejo, da so zakonodajalci dosegli dogovor o prekinitvi 40-dnevnega zastoja. Obet ponovnega delovanja največjega gospodarstva na svetu je pomagal ublažiti skrbi glede vrednotenj tehnoloških podjetij.

Po tem, ko je osem demokratov popustilo in se pridružilo republikancem, je senat napredoval pri dogovoru za končanje najdaljše blokade vlade v zgodovini ZDA. Skupina centrističnih demokratov je izpogajala dogovor, s katerim so si zagotovili glasovanje o subvencijah za zdravstveno oskrbo. Zaradi nestrinjanja glede prepovedi prodaje konoplje bi lahko prišlo do proceduralnih zamud.

Zaradi nadaljevanja vladnega zaprtja v ZDA so letalske družbe začele odpovedovati lete po vsej državi. Zvezna uprava za letalstvo (FAA) je odredila zmanjšanje števila letov na 40 letališčih po ZDA, kar je povzročilo dodatne odpovedi in težave za potnike. Pričakujejo se zamude in odpovedi do konca zaprtja. Zaradi motenj v letalskem prometu se pričakuje porast najema avtomobilov in rezervacij vlakov.

Uprava za civilno letalstvo (FAA) je sporočila, da se bo zmanjšanje števila letov začelo v petek s 4 % in se bo do 14. novembra povečalo na 10 %. Ukrep bo veljal med 6. in 22. uro po lokalnem času in bo vplival na vse komercialne letalske družbe.

Med srečanjem s petimi voditelji držav Srednje Azije je predsednik Trump omenil možnost obiska Kazahstana. Na vrhu v Washingtonu so bili sklenjeni številni trgovinski sporazumi, ki utrjujejo ameriške naložbe v regiji. Trump je srečanje izkoristil tudi za izpostavitev sporazuma med Armenijo in Azerbajdžanom, pri čemer ga je označil kot del širšega mirovnega prizadevanja.