APDEJT.si

Princ Harry se je med štiridnevnim obiskom v Združenem kraljestvu po 19 mesecih srečal s kraljem Charlesom v Clarence House. Srečanje je trajalo manj kot eno uro. Po srečanju s kraljem se je princ Harry udeležil podelitve nagrad Diana, kjer je prisluhnil mladim o njihovem delu na področju duševnega zdravja.

Po ZDA so potekala žalovanja za Charlieja Kirka, ustanovitelja Turning Point USA, ki je bil ubit v Utahu. Ruski uradniki so Kirkovo smrt komentirali in nakazali, da bi bil napad lahko opozorilo Donaldu Trumpu.

Premier François Bayrou je po neuspešnem glasovanju o zaupnici v državnem zboru odstopil. Predsednik Emmanuel Macron naj bi v naslednjih dneh imenoval že petega premierja v manj kot dveh letih. Jean-François Copé je kritiziral politično situacijo, opozicija pa je Bayrouja ostro obsodila.

Azerbajdžansko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno čestitalo Republiki Severni Makedoniji ob njihovem državnem prazniku. Čestitke so bile objavljene na različnih azerbajdžanskih medijskih platformah, vključno s Trend.az, Azernews.az in Azvision.az.

Po poročilih naj bi vlada Françoisa Bayrouja padla na glasovanju o nezaupnici. Emmanuel Macron bi bil v tem primeru prisiljen ponovno ukrepati. Nizozemski borzni indeks AEX je bil rahlo višji zaradi pričakovanja glasovanja o zaupnici francoski vladi. Predsednik Macron plačuje visoko ceno za tvegane politične poteze, kot so bile predčasne volitve.

V strelskem napadu v Jeruzalemu je bilo ubitih najmanj pet ljudi, sedem pa je bilo huje ranjenih. Napad se je zgodil na križišču Ramot v severnem Jeruzalemu.

Predsednica Republike Slovenije, Nataša Pirc Musar, se je v torek sestala z državnim ministrom na Ministrstvu za zunanje zadeve Katarja, dr. Mohammedom bin Abdulazizom bin Salehom Al Khulaifijem. Pogovori so potekali o bilateralnih odnosih med državama in o razmerah v Gazi. Minister Al Khulaifi se je srečal tudi s podpredsednikom vlade in ministrom za zunanje zadeve Slovenije, s katerim je prav tako razpravljal o dvostranskih odnosih in razvoju dogodkov v Gazi. Zunanji minister Ayman Safadi je prav tako obiskal Republiko Slovenijo, kjer je začel visoke pogovore.

Vlada Azerbajdžana je zahtevala, da Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) zapusti državo, ker meni, da organizacija ni več potrebna. ICRC bo svojo misijo v Azerbajdžanu zaprl 3. septembra 2025. Azerbajdžanske oblasti naj bi zagotovile komunikacijo med pridržanimi osebami in njihovimi družinami.

Belgijski zunanji minister Maxime Prévot je napovedal, da bo Belgija na Generalni skupščini ZN priznala palestinsko državo in uvedla sankcije proti Izraelu. Irska centralna banka pa je sprejela odločitev, da ne bo več odobravala prodaje izraelskih vojnih obveznic. Izrael je aretiral župana Hebrona.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev in armenski premier Nikol Pašinjan sta se sestala ob robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), kjer sta razpravljala o mirovnem sporazumu med državama. Pašinjan je ponovil, da je bil dosežen mir med Armenijo in Azerbajdžanom, in izpostavil sporazume, podpisane v Washingtonu. Turški in armenski voditelji si prizadevajo za sodelovanje, medtem ko azerbajdžanski mirovni proces napreduje. Iranski predsednik Pezeškjan je potrdil podporo Irana mirovnemu sporazumu med Azerbajdžanom in Armenijo.

Južna Koreja je uradno sprejela zakon, ki prepoveduje uporabo mobilnih telefonov in pametnih naprav med poukom v osnovnih, srednjih in visokih šolah po vsej državi. S tem se je pridružila peščici držav, ki omejujejo uporabo telefonov med otroki in najstniki. BBC poroča o tem zakonu.

Združene države Amerike so uvedle 50-odstotne carine na širok spekter indijskega blaga, kar naj bi močno prizadelo indijske izvoznike. Indija se pripravlja na šok v izvozu, ocenjujejo pa, da bo udarec za indijski izvoz znašal 48,2 milijarde dolarjev.

Združene države Amerike so uvedle visoke carine na indijsko blago, pri čemer dve tranši po 25 % veljata od avgusta. Indija se je s tem uvrstila med države z najvišjimi carinami med državami v razvoju, skupaj z Brazilijo. Ukrep, ki je že povzročil zastoje tovornjakov v Mumbaju, bo imel pomembne posledice za peto največje gospodarstvo na svetu. Uvedba carin s strani Trumpove administracije je poslabšala odnose med ZDA in Indijo, hkrati pa spodbudila Indijo k razmisleku o zmanjšanju odvisnosti od ameriškega trga, raziskovanju multilateralnih trgovinskih sporazumov in spodbujanju reform.

Po podatkih Združenih narodov (ZN) je najmanj 25 držav prekinilo dostavo paketov v Združene države Amerike (ZDA) zaradi zaskrbljenosti glede vpliva prihajajočih carin, ki jih uvaja ameriški predsednik Donald Trump. Odločitev je sledila napovedi Trumpove administracije o odpravi davčne oprostitve za majhne pakete, ki vstopajo v državo. Med državami, ki so začasno ustavile pošiljanje v ZDA, je tudi Jamajka. Univerzalna poštna zveza (UPU) je izrazila zaskrbljenost glede motenj v mednarodnem poštnem prometu.

Papež Leon XIV. se pripravlja na obisk Libanona pozneje letos, kar bo njegovo prvo mednarodno potovanje, odkar je bil maja izvoljen za voditelja Katoliške cerkve. Nadškof Paul Sayah je za BBC potrdil, da se Vatikan pripravlja na obisk, čeprav natančen datum še ni znan.

Papež Leo XIV. je določil 22. avgust kot dan posta in molitve za mir v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in drugih vojnih območjih. Pozval je vernike k molitvi in postu za pravičnost in mir, ko se je vrnil v Vatikan s poletnih počitnic. To je ponovil več pozivov k končanju vojn v Ukrajini in Gazi.

Ruski namestnik premierja Aleksej Overčuk je izjavil, da bo Moskva podprla Armenijo, če bo ta ocenila, da je vzpostavitev projekta "TRIPP" (Trump Route for International Peace and Prosperity) potrebna. Armenija načrtuje vzpostavitev transportnega koridorja z Azerbajdžanom, znanega kot "Trumpova pot", in Rusija bo ta prizadevanja podprla, če bodo koristna za Armenijo. Poleg tega naj bi armenski premier Nikol Pašinjan kmalu obiskal Rusijo.

Sporazum o miru med Armenijo in Azerbajdžanom, dosežen med nedavnim vrhom v Washingtonu, je po mnenju visokega uradnika ZDA pomemben za predsednika Donalda Trumpa. Tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Tammy Bruce je izjavila, da dogovor potrjuje Trumpovo vlogo mirovnika.

Armenija in Azerbajdžan sta podpisala pomemben sporazum, katerega cilj je končati desetletja trajajoč konflikt, ki je vključeval dve obsežni vojni in bi lahko odprl nove trgovinske priložnosti. Objavljeno je bilo celotno besedilo mirovne pogodbe, o kateri sta se državi dogovorili marca 2025. Pojavljajo pa se tudi vprašanja o tem, ali bi Moskva lahko negativno vplivala na mirovni dogovor.

Armenski premier Nikol Pašinjan se bo ta teden v Washingtonu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevim. Srečanje naj bi okrepilo strateško partnerstvo med Armenijo in ZDA. Predsednik Trump naj bi poskušal končati konflikt med Armenijo in Azerbajdžanom.