APDEJT.si

Nekdanji armenski predsednik Levon Ter-Petrosjan je javno pozval premierja Nikol Pašinjana, naj nemudoma izpusti dva pridržana armenska apostolska nadškofa, Bagrata Galstjana in Mikajela Ajapahjana. Ter-Petrosjan je prav tako pozval Pašinjana, naj opusti načrte za napad na sedež Armenske apostolske cerkve v Ečmiadzin in namesto tega izpusti omenjena nadškofa ter druge zaprte kritike, ki jih je označil za politične zapornike.

Armenska nacionalna koordinacijska komisija Amerike (ANCA) je pozdravila sprejetje resolucij v ameriškem senatu in predstavniškem domu, ki obsojajo preganjanje kristjanov, vključno z etničnim čiščenjem Armencev iz Artsakha s strani Azerbajdžana. Senatorka Josh Hawley je vložila resolucijo S.Res.327, medtem ko je 87 članov kongresa pozvalo Trump-Vancejevo administracijo k zagotovitvi varne vrnitve Armencev v Artsakh. Te resolucije poudarjajo pomembnost kolektivne in zaščitene vrnitve pregnanih Armencev v njihovo domovino.

Armenska vlada je odločno zavrnila trditve španske spletne strani Periodista Digital z dne 22. julija, ki je napačno poročala, da je premier Nikol Pašinjan pod pritiskom Združenih držav in Francije privolil v odstop dela armenskega ozemlja. Vlada je poročilo označila za lažno. Poleg tega je armenska vlada zanikala tudi poročila o domnevnem dogovoru glede koridorja, ki bi ohranil armensko suverenost nad Sjunikom, vendar bi ga upravljalo zasebno ameriško podjetje z ustrezno licenco.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Aliyev je poslal čestitko egiptovskemu predsedniku Abdelu Fattahu El-Sisiju, kar je potrdilo prejšnje poročilo o krepitvi odnosov med državama.

Armenski premier Nikol Pašinjan je 24. julija odšel na dvodnevni delovni obisk v Rusko federacijo. Glavni namen obiska je bila udeležba na mednarodni konferenci, posvečeni varovanju narave in okolja, ki se je odvijala v Astani.

Iranski zunanji minister Seyed Abbas Araghchi in visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi sta razpravljala o položaju afganistanskih beguncev v Iranu. Združeni narodi so namenili 10 milijonov dolarjev iz Sklada za nujno pomoč za podporo ranljivim afganistanskim povratnikom iz Irana. Organizacija za podporo afganistanskim novinarjem je opozorila na hude in katastrofalne razmere, s katerimi se soočajo afganistanski novinarji v Iranu in Pakistanu.

Armenska apostolska cerkev je obtožila predsednika vlade Nikola Pašinjana, da načrtuje nasilen napad na svoje sedeže v Ečmiadzinu. Obtožba je sledila pozivu Pašinjana svojim privržencem, naj se pripravijo na odstranitev katolika Karekina II. iz cerkvenega kompleksa. Cerkev trdi, da premier aktivno spodbuja napade na njo in meni, da je to del širših prizadevanj za nadzor nad avtonomnimi institucijami v državi.

Gruzijski premier Irakli Kobakhidze je pozdravil napredek v mirovnih pogovorih med Armenijo in Azerbajdžanom ter potrdil pripravljenost Gruzije za nadaljnjo podporo dialogu in prizadevanjem za mir in stabilnost v regiji. Kobakhidze upa, da bo mirovni sporazum med Armenijo in Azerbajdžanom podpisan v bližnji prihodnosti. Te izjave so bile podane med srečanjem z armensko ministrico za notranje zadeve Arpine Sargsyan v Tbilisiju, kjer sta bila prisotna tudi gruzijski minister za notranje zadeve Gela Geladze in armenski veleposlanik v Gruziji.

Iran je zanikal načrte za nova pogajanja z ZDA glede jedrskega programa, medtem ko so Rusija, Kitajska in Iran potrdili posvetovanja o sankcijah ZN. Ruski predsednik Vladimir Putin bi se lahko septembra v Pekingu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, če bi se Trump udeležil praznovanj ob 80. obletnici zmage nad Japonsko v drugi svetovni vojni.

Kremlj je potrdil, da ima Azerbajdžan pravico vložiti tožbo zaradi strmoglavljenja letala AZAL leta 2024. Prav tako je Kremlj sporočil, da bi lahko prišlo do srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom septembra v Pekingu, ob praznovanju 80. obletnice zmage nad Japonsko v drugi svetovni vojni, če bi se Trump strinjal s prihodom.

Armenija se je odzvala na nedavne izjave azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, ki je ponovno izpostavil zahteve glede tako imenovanega »koridorja Zangezur« in podal nove izjave v zvezi z mirovnim procesom med Armenijo in Azerbajdžanom. Govorec armenskega premierja Nikola Pašinjana je komentiral te dogodke. Medtem je azerbajdžanski predsednik Alijev, ob naraščanju napetosti med Azerbajdžanom in Rusijo ter ob vedno bolj zapletenih razmerah na Južnem Kavkazu, na medijskem forumu posredoval sporočilo Ukrajini, v katerem je poudaril, da »nikoli ne bo sprejel okupacije«.

Vladajoča koalicija na Japonskem, ki jo sestavljata Liberalno-demokratska stranka (LDP) in stranka Komeito, je po volitvah 20. julija izgubila večino v zgornjem domu parlamenta, imenovanem svetniška zbornica. Po poročanju NHK in Modern.az je koalicija po predhodnih izračunih pridobila 39 mest za LDP in 8 za Komeito, kar ni dovolj za ohranitev večine. Te volitve so potekale za polovico poslancev zgornjega doma, ki se sicer ponovno izvolijo vsaka tri leta.

Med Izraelom in Sirijo je bila razglašena prekinitev ognja, ki jo podpira Washington. Novico je na svoji strani "X" objavil Thomas Barrack, posebni odposlanec ameriškega predsednika za Sirijo. Dosežen je bil dogovor med izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in prehodnim predsednikom Sirije Ahmedom Al Sharaajem o uvedbi prekinitve ognja, podprte s strani Združenih držav Amerike.

Donald Trump je ponovno poudaril, da sta Armenija in Azerbajdžan skorajda dokončali mirovni sporazum, kar je označil za »čudež«. Povedal je, da je bil dogovor že skoraj dokončan.