Ameriško ministrstvo za pravosodje je razkrilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, njegovi ženi in sinu zaradi narkoterorizma in posedovanja orožja. Generalna državna tožilka ZDA Pam Bondi je izjavila, da sta Maduro in njegova žena obtožena v New Yorku. Po poročanju tujih medijev se Maduro nahaja na ameriški vojaški ladji, ki pluje proti New Yorku, Donald Trump pa je objavil fotografijo Madura z zavezanimi očmi in lisicami.

Zohran Mamdani je na silvestrovo uradno zaprisegel kot novi župan New Yorka in s tem postal prvi musliman ter oseba južnoazijskega porekla na tem položaju. Slovesna zaprisege je potekala ob polnoči na zgodovinski, zdaj zaprti postaji podzemne železnice Old City Hall na Manhattnu. 34-letni demokratični socialist, ki uživa močno podporo progresivnega krila stranke, je v svojem prvem govoru napovedal drzno vodenje in zaščito najbolj ranljivih prebivalcev velemesta. Mamdani je poudaril, da bodo oči celotne države uprte v New York, da bi videle, ali lahko leva politika uspešno upravlja z enim največjih svetovnih gospodarskih in kulturnih središč. Na slovesnosti, kjer sta med drugim govorila tudi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez in mestni revizor Mark Levine, je Mamdani s svojo retoriko napovedal novo obdobje v mestni politiki. Ocasio-Cortezova je izpostavila, da njegov prihod na čelo mesta simbolizira korenite spremembe, Levine pa je množico pozdravil v treh jezikih, kar odraža multikulturno naravo mesta. Mamdani se je v svojem nastopu spretno navezoval na lokalno kulturo, ko je citiral hip-hop legendo Jadakissa, hkrati pa je zavzel odločno držo nasproti politiki Donalda Trumpa, s čimer se je profiliral kot ključni glas opozicije na lokalni ravni. Njegova izvolitev sledi intenzivni kampanji, v kateri je premagal uveljavljene politične tekmece in obljubil korenite socialne reforme.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v letu 2024 skupno zaslužila približno 726.000 evrov, kar znatno presega njeno uradno osnovno plačo. Kot poročajo tuji mediji, ki se sklicujejo na analizo časnika Financial Times, osnovno plačilo Lagardove znaša 466.000 evrov, vendar se je končni znesek zaradi dodatkov in ugodnosti povišal za približno 56 odstotkov. S tem prejemkom se Lagardova uvršča med najbolje plačane uradnike v Evropski uniji, njen zaslužek pa opazno presega celo plačo predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve. Podatki o visokih prejemkih so v javnosti sprožili razprave o plačni politiki v vrhu evropskih institucij, predvsem v primerjavi s povprečnimi prihodki državljanov in drugimi visokimi funkcionarji, kot je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Analiza razkriva, da dodatki k osnovni plači vključujejo različna nadomestila, ki so del pogodbenih obveznosti za najvišje predstavnike centralne banke. Kljub temu, da so ti zneski v skladu z internimi pravili institucije, so razkritja v finančnih krogih povzročila določeno mero nelagodja zaradi kontrasta z gospodarskimi razmerami v evrskem območju.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil ujet med obsežno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Caracasu. Do zajetja je prišlo po silovitem letalskem bombardiranju venezuelske prestolnice v zgodnjih jutranjih urah, kar predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških spopadov med državama. Medtem ko ameriški viri dogodek označujejo za zgodovinski mejnik pri obnovi demokracije, venezuelska stran poroča o brutalnih napadih na suverenost države in zahteva nujne dokaze o predsednikovem zdravstvenem stanju. Maduro, ki je državo vodil od leta 2013, se je v zadnjem obdobju soočal z popolnim gospodarskim zlomom in obtožbami o avtoritarni vladavini. Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa so stopnjevale pritisk z neposrednimi napadi na kopensko infrastrukturo, ki so se začeli konec decembra 2025. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo izjemno napete, saj krožijo nasprotujoče si informacije o eksplozijah in usodi preostalih članov režima.

Po požaru na kabelskem mostu v Berlinu, ki je povzročil obsežen izpad električne energije, policija preiskuje možnost požiga. Prejeli so tudi pismo, v katerem nekdo prevzema odgovornost za požar. Izpad elektrike prizadeva približno 45.000 gospodinjstev in 2.200 podjetij.

V Venezueli so se v luči morebitnega političnega vakuuma okrepila ugibanja o tem, kdo bi lahko nasledil dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Med najresnejšimi kandidatkami se omenja podpredsednica Delcy Rodríguez, ki velja za eno najvplivnejših osebnosti v državi. Vprašanje nasledstva postaja vse bolj aktualno zaradi nenehnih napetosti med režimom in opozicijo, ki jo podpirajo Združene države Amerike. Analitiki opozarjajo, da bi v primeru Madurovega odhoda ključno vlogo igrala vojska, ki bi lahko posegla v proces tranzicije oblasti, če bi presodila, da so ogroženi njeni interesi ali stabilnost države. Zgodovinski kontekst kaže na Madurovo vztrajanje pri vojaškem razvoju in krepitvi milic, kar je predsednik poudarjal v svojih nagovorih ob začetku let 2025 in 2026. Njegova strategija temelji na prepričanju o nujnosti odpornosti proti zunanjim pritiskom, kar dodatno otežuje možnosti za mirno predajo oblasti opozicijskim silam. Politična prihodnost države ostaja negotova, saj se znotraj vladajoče elite bijejo boji za vpliv, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja vsako spremembo v venezuelskem vrhu, ki bi lahko vplivala na regionalno stabilnost in svetovne energetske trge.

Požar na kabelskem mostu v jugozahodnem Berlinu, ki je povzročil izpad električne energije, bo po ocenah omrežnega operaterja prizadetim gospodinjstvom povzročal težave vse do četrtka. Policija preiskuje možnost požiga. Izpad je prizadel 45.400 gospodinjstev.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne pride do tranzicije. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez se s tem ne strinja in vztraja, da je Maduro edini predsednik. Pojavljajo se tudi vprašanja o zakonitosti ameriškega posredovanja in ali bi moral Trump o napadu obvestiti kongres.

Po napadu na Venezuelo se je okrepilo mednarodno obsojanje. Mehiška vlada je javno obsodila vojaške operacije ZDA in pozvala k posredovanju ZN. Republikanski senator Lindsey Graham je nakazal, da ima na muhi že naslednjo tarčo. Nekateri vidni predstavniki MAGA gibanja so ostro kritizirali predsednika Trumpa zaradi napada na Venezuelo, pri čemer so nekateri celo trdili, da je s tem izdal svoje podpornike.

Zohran Mamdani je na prehodu v novo leto uradno prisegel kot župan mesta New York in postal prvi musliman ter oseba južnoazijskega porekla na tem položaju. Slovesnost ob zaprisegi je potekala na zgodovinski in opuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall Station na Manhattnu, kjer je 34-letni demokratični socialist napovedal začetek novega obdobja za ameriško metropolo. Njegov prevzem funkcije so pospremili številni visoki politični predstavniki, med njimi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je poudarila, da Mamdani prinaša drzno in levo usmerjeno politiko, ki bo služila najbolj ranljivim prebivalcem mesta. V svojem prvem nagovoru je Mamdani obljubil drzno vodenje in izpostavil, da bodo oči celotne države uprte v New York, saj bo mesto služilo kot preizkus, ali lahko socialistični pristop k upravljanju uspešno deluje v praksi. Njegova izvolitev predstavlja neposreden politični odgovor na politiko Donalda Trumpa, proti kateri se je Mamdani jasno opredelil že v času kampanje. Novi župan je svojo povezanost s kulturo mesta izkazal tudi s citiranjem hip-hop glasbenika Jadakissa, medtem ko je mestni revizor Mark D. Levine množico nagovoril v treh jezikih, kar odraža multikulturno naravo nove administracije.

Združene države Amerike so v soboto izvedle serijo letalskih in raketnih napadov na tarče v Venezueli, kar je povzročilo civilne in vojaške žrtve. Po poročanju lokalnih oblasti in razpoložljivih posnetkih so eksplozije odjeknile na več lokacijah v prestolnici Caracas, od koder se vijejo gosti oblaki dima. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem potrdil, da so ameriške sile v okviru operacij zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar predstavlja dramatičen zasuk v dolgoletnih napetostih med državama. V odziv na napade je venezuelska vlada v Caracasu razglasila izredno stanje na celotnem ozemlju države. Poročila navajajo, da so bili v napadih ubiti vojaki in civilisti, čeprav natančno število žrtev še ni potrjeno. Napadi so se zgodili v času močno zaostrene retorike Washingtona, ki je že pred tem nakazoval možnost kopenske invazije in vojaškega posredovanja proti Madurovemu režimu, ki ga ZDA označujejo za narkoterorističnega.

V prestolnici Venezuele, Caracasu, so v noči na soboto odjeknile močne eksplozije, ki so pretresle celotno mesto. Lokalni prebivalci in medijski poročevalci so poleg detonacij zaznali tudi hrup, ki ustreza preletom vojaških letal. Po navedbah več medijskih virov naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaški napad na cilje v Venezueli, kar je sprožilo ugibanja o začetku neposrednega vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v tej južnoameriški državi. Napetosti so se stopnjevale, ko so opazovalci letalskih poletov opazili vojaško letalo ameriških zračnih sil (US Air Force), ki je letelo po nenavadni in vpadljivi poti v bližini venezuelskega zračnega prostora. Vlada v Caracasu je že podala ostre obtožbe na račun Washingtona, vendar uradne potrditve o obsegu škode ali morebitnih žrtvah še ni. Razmere ostajajo nejasne, saj obe strani podajata različne informacije o naravi eksplozij in vpletenosti tujih sil.

ZDA so izvedle obsežen napad na vojaške in civilne cilje po Venezueli ter zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Organizacija CODEPINK je dejanje označila za nezakonito vojno dejanje. Pred tem je Abascal pozval Madura, naj se preda ZDA. Poročajo tudi, da se Portugalci v Venezueli bojijo nasilja in poslabšanja humanitarne krize. Maduro je bil pred predsedniško funkcijo voznik avtobusa in sindikalist.

Po ameriških napadih in zajetju Nicolása Madura v Venezueli so uničena vojaška oporišča. Venezuelska vlada je napovedala obsežen vojaški odziv, medtem ko se pojavljajo vprašanja o tem, kdo bi lahko nasledil Madura: podpredsednica Rodríguez, opozicija s podporo ZDA ali vojska. Madura so odpeljali iz države in ga obtožili.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prisegel kot novi župan New Yorka. Slovesnost, ki se je odvila v opuščeni postaji podzemne železnice na Manhattnu, je zaznamovala zgodovinski trenutek, saj je 34-letni Mamdani postal prvi muslimanski župan v zgodovini tega ameriškega velemesta. V svojem prvem nagovoru je Mamdani napovedal drzno vodenje in obljubil zaščito najranljivejših prebivalcev mesta. Poudaril je, da bodo Združene države Amerike pozorno spremljale, ali lahko socialistična politika uspešno upravlja eno največjih svetovnih prestolnic. Inavguracija je pritegnila več deset tisoč ljudi, med govorci pa je bila tudi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je Mamdanijev prihod na čelo mesta označila za začetek nove dobe. Finančni nadzornik mesta Mark D. Levine je zbrane pozdravil v treh jezikih, s čimer je poudaril raznolikost New Yorka. Mamdani, ki se je v preteklosti spopadal z nizko javnomnenjsko podporo, velja za ključno figuro opozicije politiki Donalda Trumpa, v svojem govoru pa je uporabil tudi reference iz hip-hop kulture, s čimer se je približal mlajšim generacijam volivcev.

Po katastrofalnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je prišlo do spremembe načrtov glede oskrbe poškodovancev v tujini. Čeprav je Avstrija po tragediji nemudoma ponudila pomoč pri medicinski oskrbi številnih hudo opečenih žrtev, so načrtovano premestitev šestih bolnikov na klinike v Dunaj in Gradec, ki bi se morala odviti v soboto, zaenkrat odpovedali. Avstrijsko notranje ministrstvo je za tiskovno agencijo APA pojasnilo, da je bila odpoved dogovorjena v sodelovanju s švicarskimi organi. Zdravljenje preživelih po silovitem požaru predstavlja velik izziv za evropske zdravstvene sisteme, saj zahtevajo poškodbe visoko specializirano oskrbo na oddelkih za opekline. Kljub trenutni odpovedi transporta avstrijska vlada poudarja, da njihova ponudba za medicinsko pomoč ostaja veljavna. Švicarski zdravniki bodo v prihodnjih dneh ponovno ocenili stabilnost bolnikov in odločili, ali bo prevoz v avstrijske specializirane centre varno izvedljiv v kasnejšem terminu.

V jugozahodnem delu Berlina je v soboto prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in 2.200 podjetij. Po navedbah nemške policije in upravljavca omrežja Stromnetz Berlin je izpad povzročil požar na kabelskem mostu čez kanal Teltow, pri čemer preiskovalci sumijo, da je šlo za namerno požigalsko dejanje oziroma sabotažo. Zaradi incidenta so številni prebivalci ostali brez ogrevanja in telekomunikacijskih povezav, zaprte so ostale trgovine, izpadlo pa je tudi delovanje semaforjev, kar je ob sočasnem sneženju dodatno otežilo razmere v mestu. Upravljavec omrežja opozarja, da bo popolna vzpostavitev oskrbe z energijo trajala dlje časa, predvidoma do četrtka, saj so poškodbe na infrastrukturi obsežne. Incident močno spominja na podobne pretekle napade v nemški prestolnici, kjer so odgovornost za sabotaže na energetski infrastrukturi v preteklosti že prevzele anarhistične skupine. Policija nadaljuje s preiskavo in ugotavljanjem motiva za domnevni napad, medtem ko se mesto sooča z logističnimi izzivi zaradi dolgotrajne prekinitve oskrbe.

Venezuelska podpredsednica je priznala, da ne ve, kje je predsednik Maduro, in zahtevala dokaz, da je živ. Medtem so se pojavile podrobnosti o ameriškem vojaškem napadu, v katerem naj bi bil Maduro s soprogo odpeljan iz države. Ameriška vlada je napovedala obtožnico proti Maduro, venezuelska vlada pa je ZDA obtožila napada na civilne in vojaške objekte.

Ameriške oborožene sile so v nočni vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh, medtem ko točna lokacija Madurovega pridržanja ostaja neznana. Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je zahtevala dokaz o življenju zajetega voditelja in izrazila globoko zaskrbljenost nad njegovim stanjem po ameriškem napadu. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških dejavnosti ZDA na venezuelskem ozemlju. Do zajetja je prišlo po tem, ko so ZDA predhodno že izvedle več letalskih in kopenskih napadov na strateško infrastrukturo države, ki so jih utemeljevale z bojem proti trgovini z drogami. Trenutne razmere v Venezueli so izjemno negotove, saj je režim ostal brez svojega ključnega voditelja, Washington pa stopnjuje retoriko o nujnosti zamenjave oblasti v Caracasu.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je državni sekretar ZDA Marco Rubio izjavil, da bo Maduroju sojeno v ZDA. Generalna državna tožilka ZDA Pamela Bondi je sporočila, da je bil Maduro obtožen narkoterorizma in da bo skupaj s svojo ženo Cilio Flores odgovarjal pred ameriškim pravosodjem. Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izjavila, da bi moral Edmundo González prevzeti funkcijo "legitimnega predsednika" Venezuele. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodríguez, je priznala, da vlada ne ve, kje se nahaja Maduro, in prevzela vidnejšo vlogo v državi.