APDEJT.si

Evropska unija in Združene države Amerike so dosegle dogovor o carinskih dajatvah, s katerim naj bi se izognili trgovinski vojni. Vendar pa so odzivi na sporazum, ki sta ga podpisala Ursula von der Leyen in Donald Trump, mešani; medtem ko nekateri menijo, da je preprečil hujše posledice, drugi govorijo o "poniženju" in "porazu" za EU. Dogovor določa carinske dajatve v višini 15 %.

Kanada bo septembra priznala palestinsko državo, sledi pa zgledu Francije in Združenega kraljestva. Nemški zunanji minister Johann Wadephul poudarja pomen pogajanj med Izraelci in Palestinci.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz o uvedbi dodatnih 40-odstotnih carin na brazilske izdelke, s čimer se je skupna višina carin na brazilsko blago zvišala na 50 odstotkov. Poleg tega bodo ZDA uvedle 25-odstotne carine na indijske izdelke. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik ZDA Donald Trump sta podpisala sporazum o določitvi 15-odstotnih carin, s čimer sta se izognila trgovinski vojni med ZDA in Evropsko unijo.

Tehnološka giganta Microsoft in Meta sta objavila impresivne finančne rezultate, ki so presegli pričakovanja analitikov. Microsoftov dobiček pred obdavčitvijo je dosegel 128,5 milijarde dolarjev, k čemur so pomembno prispevale storitve v oblaku, zlasti platforma Azure, in naložbe v umetno inteligenco. Tudi Meta, matično podjetje Facebooka, je zabeležila močno rast, saj je v drugem četrtletju 2025 njen promet narasel za 22 odstotkov na 47,5 milijarde ameriških dolarjev, čisti dobiček pa je znašal 18,3 milijarde dolarjev. Družba je po objavi rezultatov zvišala pričakovanja za prihodnje obdobje. Uspeh obeh podjetij poudarja močan vpliv tehnologije v oblaku in umetne inteligence na njihovo poslovanje.

François Provost je bil imenovan za novega generalnega direktorja skupine Renault. Nasledil je Luco de Mea, ki ga je prej vodil pri načrtu transformacije »Renaulution«. Mediji napovedujejo, da imenovanje Provosta prinaša pričakovane spremembe v slogu vodenja podjetja.

Nizozemsko sodišče v Amsterdamu je odločilo, da so avtomobilske znamke Opel, Peugeot, DS in Citroën, ki so del skupine Stellantis, od leta 2009 na nizozemskem trgu prodajale dizelske avtomobile, opremljene s sporno programsko opremo. To je posledica tožb, ki so jih vložile tri fundacije za zaščito potrošnikov. Odločitev sodišča je sicer pomemben korak, vendar še ne določa odgovornosti podjetja za morebitno odškodnino.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ostro kritiziral nov trgovinski sporazum med EU in ZDA in Komisiji EU očital pomanjkanje pogajalske moči. Poudaril je, da bi se morali pogajalci »bati«, saj Evropa ne vidi sebe dovolj kot gospodarsko silo in bi morala biti strahospoštovana.

Nemški proizvajalec športnih oblačil Adidas je napovedal zvišanje cen, saj so ameriške carine povzročile stroške v višini 200 milijonov evrov. Delnice podjetja so padle, kljub temu da so se dobički podvojili. Večino izdelkov Adidas dobavlja iz Vietnama in Indonezije.

Letalska družba Ryanair je sporočila, da bo zaradi davka na letalske vozovnice za zimsko sezono 2025 zmanjšala svoje kapacitete v Franciji za 13 odstotkov, kar predstavlja 750.000 sedežev. Irski prevoznik je zmanjšanje kapacitet utemeljil z mnenjem, da francoska solidarnostna taksa na letalske vozovnice zmanjšuje konkurenčnost države.

Podjetje Google se je odločilo podpisati kodeks ravnanja Evropske unije za razvoj generativne umetne inteligence. Ta poteza naj bi okrepila prizadevanja za regulacijo umetne inteligence kljub nasprotovanju Mete in pritisku iz ZDA. Odločitev Googla je prišla le nekaj dni po tem, ko je ameriški tehnološki velikan Meta napovedal, da dokumenta ne bo podpisal, saj navaja "pravne negotovosti".

Nemški proizvajalec avtomobilov visokega razreda Mercedes-Benz je zaradi padca prodaje na Kitajskem in ameriških uvoznih carin drastično znižal svojo napoved dobička za letošnje leto. Podjetje je v drugem četrtletju zabeležilo močan padec neto dobička, kar pripisuje tudi močni konkurenci lokalnih proizvajalcev električnih vozil na kitajskem trgu.

Evropski avtomobilski sektor se je kljub nedavnemu dogovoru med EU in ZDA soočil z zvišanjem ameriških uvoznih davkov. Čeprav so se davki s 27,5 % znižali na 15 %, so bili še pred šestimi meseci le 2,5 %, kar predstavlja velik izziv za evropske proizvajalce. Medtem ko je sporazum v veliki meri ugodil ZDA z visokimi carinami na večino izvoza iz EU, so se avtomobilski, letalski in polprevodniški sektor izognili najhujšemu. Evropski avtomobilski proizvajalci se zdaj sprašujejo, kako se bodo prilagodili novim razmeram.

Evropska unija namerava prvič zamrzniti določena sredstva iz paketa pomoči za Ukrajino. Razlog za to odločitev, ki jo je Bruselj naznanil v torek, je pričakovanje Kijeva, da bo izvedel več reform. Ukrajina bi lahko prejela manjšo izplačilo podpore EU, če ne bo izpolnila vseh zahtevanih reform, kar se je že zgodilo zaradi zaostankov.

Ameriški in kitajski pogajalci so v Stockholmu zaključili pogovore o podaljšanju trgovinskega premirja in se zavezali k prizadevanjem za njegovo podaljšanje. Kljub temu, da srečanje ni prineslo takojšnjih rezultatov glede dolgoročnega dogovora, sta strani izrazili željo po srečanju med predsednikoma Xijem in Trumpom, kar nakazuje na preprečitev takojšnje eskalacije trgovinske vojne. Zadnjo besedo pri odločitvi o podaljšanju premirja pa bo imel ameriški predsednik Trump.

Evropska unija in Združene države Amerike so se dogovorile o komercialnem sporazumu, ki vključuje nakup 750 milijard dolarjev ameriške energije v treh letih. Ta obveznost vključuje predvsem utekočinjen zemeljski plin, surovo nafto in jedrska goriva. Mnogi strokovnjaki so ocenili sporazum, še posebej energetski del, kot nerealnega in okoljsko ter podnebno katastrofalnega.

Pet karibskih držav si prizadeva povečati prodajo nepremičnin in privabiti tuje naložbe tako, da ponujajo potne liste v zameno za nakup nepremičnin na njihovem ozemlju. Ta praksa, znana kot program državljanstva z naložbami, naj bi že prinesla znatno povečanje prodaje nepremičnin v regiji.

Delegaciji ZDA in Kitajske sta se na Švedskem sestali na drugem dnevu trgovinskih pogajanj v Stockholmu. Cilj pogovorov je bil reševanje obstoječih gospodarskih nesoglasij in zmanjšanje naraščajočih trgovinskih napetosti med največjima gospodarstvoma na svetu.

Flandrija je podelila do 270 milijonov evrov podnebnih subvencij podjetjem, ki so veliki onesnaževalci, kar je sprožilo kritike. Ekološki poslanec Aimen Horch je opozoril, da ni nobenega nadzora nad temi subvencijami, kar je razkril časnik De Standaard na podlagi Horchevega parlamentarnega vprašanja flamskemu ministrskemu predsedniku Matthiasu Diependaeleju (N-VA), ki je pristojen za industrijsko politiko.

Nove 15-odstotne carine, ki jih bodo ZDA uvedle na večino izvoza iz Evropske unije, predstavljajo veliko breme za dele nemškega gospodarstva, je dejal nemški gospodarski strokovnjak. Avtomobilski proizvajalec Audi je v prvi polovici leta zabeležil 37,5-odstotni padec dobička, kar pripisuje novim ameriškim carinam, stroškom prestrukturiranja in težavam na kitajskem trgu. Medtem ko nemška vlada poskuša biti optimistična glede carinskega dogovora, industrija izraža nezadovoljstvo. Na Irskem pa vlada zmeda glede tega, kateri irski izvoz bo zajet v nove tarife. Po drugi strani pa nekateri britanski politiki, kot je Jacob Rees-Mogg, poudarjajo, da je pristop Donalda Trumpa k pogajanjem in vodenju države, vključno z obiskom Škotske, postavil zgled za Združeno kraljestvo, zlasti pri obvladovanju pogajanj z EU.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je bil obtožen goljufije s strani norveškega portala vg.no. Hkrati se bori v več sodnih procesih: spiegel.de in stern.de poročata, da je Trump zahteval hitro pričanje Ruperta Murdocha v tožbi zaradi domnevnega klevetanja v zvezi z Jeffreyjem Epsteinom, medtem ko independent.ie dodaja, da je sodnik Murdochu naložil, naj se odzove v enem tednu. Dailymail.co.uk medtem poroča o Trumpovem opozorilu proti drugemu referendumu o neodvisnosti Škotske v naslednjih 75 letih. Po poročanju ft.com je Trump blokiral postanek tajvanske predsednice Lai v New Yorku, kar sovpada s trgovinskimi pogovori med ZDA in Kitajsko. Glede mednarodnih zadev rtlnieuws.nl navaja, da je Trump priznal 'pravo lakoto' v Gazi in pozval Izrael k drugačnemu pristopu, medtem ko zeit.de omenja, da je Moskva razburjena, Kijev pa zadovoljen z grožnjo Trumpa glede carin. V notranjepolitičnih razpravah nzz.ch piše o Curtisu Yarvinu, 'temnem hišnem filozofu' v Trumpovem taboru, medtem ko independent.ie poroča o Trumpovi trgovinski zmagi nad EU, kjer so ZDA uvedle 15-odstotne tarife na vse blago EU brez povračilnih ukrepov s strani EU.