APDEJT.si

Emmanuel Macron je v pismu Benjaminu Netanjahuju zavrnil obtožbe o antisemitizmu in jih označil za žalitev Francije. Macron je Netanjahuja pozval k ustavitvi "morilskega in nezakonitega" nadaljevanja vojne v Gazi ter poudaril, da izraelska okupacija ne bo prinesla zmage. Netanjahu je izjavil, da bo zagotovil, da Gaza ne bo več ogrožala Izraela.

Predsednik Lula je obsodil preklic vizuma ministra za pravosodje Ricarda Lewandowskega s strani ZDA, ki ga je označil za 'neodgovorno potezo'. Poudaril je, da je vlada Donalda Trumpa že prej uvedla kazenske dajatve, omejitve vizumov in finančne sankcije proti brazilskim uradnikom zaradi sojenja Bolsonaru. Med srečanjem z ministri so ti nosili kape z napisom "Brazilija je Brazilcev", kar odraža napetosti z ZDA.

Članki obravnavajo različne vidike medijske pokritosti in vpliva v povezavi z izraelsko-palestinskim konfliktom. Poudarjajo uporabo "embedded" novinarjev in vplivnežev za širjenje propagande o Gazi. V Bruslju so potekali protesti proti umorom novinarjev v Gazi, kjer so poudarili, da ne gre za nesreče, temveč za usmerjeno množično ubijanje. Poleg tega poročajo o pojavu propalestinskih in proizraelskih skupin, ki uporabljajo umetnost kot sredstvo za izražanje svojih stališč, kot je primer s komitejem "Venice for Israel", ki nasprotuje uporabi umetnosti kot maske za propagando. Članki izpostavljajo tudi vpliv islamskega terorizma na zahodne medije in nastanek proizraelskih "vplivnežev".

V Bruslju so potekali protesti novinarjev proti umorom medijskih delavcev v Gazi, pri čemer so poudarili, da ne gre za nenamerne žrtve, temveč za načrtno množično ubijanje. V Italiji je nastal odbor "Venice for Israel" kot odgovor na pozive k bojkotu Izraela na Beneškem bienalu, medtem ko so se pojavile kritike o pristranskem poročanju in propagandi v medijih glede konflikta, pri čemer so nekateri opozarjali na vpliv "vgrajenih" novinarjev in plačanih vplivnežev.

Evropska komisija je zavrnila kritike ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede digitalnih pravil, ki naj bi ciljala na ameriška tehnološka podjetja. EU poudarja, da ima suvereno pravico do regulacije ekonomskih aktivnosti na svojem ozemlju, vključno s tehnološkim sektorjem. Trump je zagrozil s povračilnimi ukrepi, kot so carine in omejitve izvoza, proti državam, ki imajo digitalne zakone, usmerjene proti ameriškim podjetjem. EU pa vztraja pri svoji pravici do oblikovanja lastnih digitalnih pravil.

Vodja Svetovnega programa za hrano (PAM) je dejal, da je humanitarna pomoč, ki prihaja v Gazo, nezadostna in jo je označil za "kapljo v morje". Združeni narodi so uradno razglasili lakoto v Gazi in za to obtožili Izrael. Medtem je Egipt poslal humanitarni konvoj z 200 tovornjaki, ki prevažajo 2700 ton pomoči, iz egiptovske strani mejnega prehoda Rafa proti Kerem Šalomu.

Donald Trump je zagrozil z uvedbo carin in omejitev kot odgovor na digitalne davke, ki jih nekatere države uvajajo velikim ameriškim tehnološkim podjetjem, kot so Amazon, Google in Meta. Evropska komisija je odgovorila, da ima EU pravico regulirati tehnološka podjetja. Trump je dejal, da bo ukrepal proti državam, ki napadajo ameriška tehnološka podjetja, in opozoril, da bodo ZDA uvedle dodatne dajatve na izvoz držav, ki ne bodo opustile davka na digitalne storitve.

V Parizu so v začetku avgusta obtožili dva mladoletnika, rojena leta 2008 in 2010, zaradi načrtovanja terorističnih napadov na sinagoge in Eifflov stolp. Osumljenca sta o omenjenih tarčah tudi iskala informacije.

Premier François Bayrou je imel novinarsko konferenco ob začetku politične sezone. Na konferenci je govoril o proračunu in grožnji nezaupnice vladi.

Organizacija SOS Méditerranée je sporočila, da je libijska obalna straža v nedeljo že več kot 20 minut streljala na njihovo ladjo Ocean Viking, medtem ko je ta plula proti italijanskemu pristanišču z 87 migranti na krovu. To ni prvič, da je bila ladja tarča napada, saj so libijske patruljne ladje že leta 2022 streljale na njihove hitre čolne med reševanjem v mednarodnih vodah.

Danska ne izključuje možnosti priznanja Palestine, vendar pod pogojem, da bo ta država demokratična. Danska bo v času svojega predsedovanja Evropski uniji povečala pritisk na Izrael. V nedeljo je več kot deset tisoč ljudi v Danski protestiralo in zahtevalo prekinitev spopadov v Gazi ter pozvalo k priznanju Palestine.

Socialna demokratka Inga Ruginiene je bila v litovskem parlamentu potrjena kot nova predsednica vlade. Zamenjala je Gintautasa Paluckasa, ki je julija odstopil zaradi preiskave o domnevnih finančnih nepravilnostih, povezanih z njegovimi podjetji. Ruginiene ima 15 dni časa, da parlamentu predloži program svoje vlade. Podpira jo tudi populistična stranka 'Amanhecer sobre o Niemen'.

Judovske skupine so izrazile podporo uradniku Evropske unije, ki se ukvarja z antisemitizmom, kljub polemikam. Medtem pa poročilo s Švedske kaže na porast antisemitizma, kar povečuje strah med švedskimi Judi. V Izraelu pa se pojavljajo kritike, ki trdijo, da tisti, ki obtožujejo antisemitizma, sami izvajajo obliko supremacističnega antisemitizma.

Ameriški veleposlanik v Franciji, Charles Kushner, je kritiziral francoskega predsednika Emmanuela Macrona zaradi "nezadostnega ukrepanja" proti antisemitizmu, kar je sprožilo diplomatski spor med ZDA in Francijo. Kushner je v pismu Macronu izrazil zaskrbljenost zaradi porasta antisemitizma v Franciji, kar je povzročilo ostro reakcijo francoskega zunanjega ministrstva, ki je veleposlanika poklicalo na pogovor. Francoska stran je Kushnerjeve obtožbe označila za "nesprejemljive". Spor se je razplamtel v času, ko ZDA podpirajo izraelsko retoriko, medtem ko Francija išče načine za rešitev izraelsko-palestinskega konflikta.

Belgijski zunanji minister Maxime Prévot (Les Engagés) je opozoril na 'veliko krizo' in zagrozil z blokado vladnih odločitev, če vlada ne bo zavzela strožje stališče do Izraela in priznala Palestine. Prévot je dejal, da ne bo izključil blokiranja vladnih pobud, če ga partnerji v vladi, MR in N-VA, ne bodo podprli pri zavzemanju odločnejše pozicije do Izraela in priznavanju palestinske države. V intervjuju je napovedal 'veliko krizo', če bosta MR in N-VA še naprej ovirala priznavanje Palestine in sprejetje trdnejšega stališča do Izraela.

Nigel Farage, nekdanji aktivist za Brexit, je predlagal načrte za množične deportacije ilegalnih priseljencev, ki prihajajo z ladjami na angleško obalo. V intervjuju za The Times je dejal, da načrtuje pet letov na dan ali deportacije na oddaljene otoke.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB), Christine Lagarde, je v intervjujih za ameriške medije branila neodvisnost centralnih bank, posebej v Združenih državah Amerike, kjer predsednik Donald Trump že dlje časa pritiska na Federal Reserve (Fed) za znižanje obrestnih mer. Lagarde je opozorila, da je spodkopavanje neodvisnosti centralnih bank nevarno in da je ta neodvisnost ključnega pomena.

V Združenem kraljestvu so v soboto potekali protesti proti priseljevanju in nasprotni protesti, ki so ponekod prerasli v nerede med protestniki in policijo. Britanska ministrica za notranje zadeve, Yvette Cooper, je obljubila pospešen postopek obravnave pritožb za prosilce za azil, da bi hitreje zavrnili tiste, katerih prošnje so neutemeljene.

Netflix pripravlja triler 'Ballad of a Small Player' s Colinom Farrellom in Tildo Swinton, ki že prejema pohvale za oskarje. Ustvarjalka serije 'The Hunting Wives' Rebecca Cutter je razkrila načrte za drugo sezono po uspešnem debiju na Netflixu. Prav tako je priporočena ogled triler serije 'The Diplomat' s Keri Russell, ki ima visoko oceno na Rotten Tomatoes.

Flamanska ministrica Zuhal Demir (N-VA) je izrazila podporo priznanju Palestine kot države, kar je v nasprotju z mnenjem dela njene stranke. Demirjeva, ki je kurdskega porekla in flamanska nacionalistka, meni, da je priznanje palestinskega ljudstva ključnega pomena. Medtem se nadaljujejo spopadi med Izraelom in Hamasom v Gazi, ki povzročajo uničenje in ovirajo oblikovanje palestinske države.