V Banjaluki so ponudniki obrtniških storitev, vključno s frizerji, avtomehaniki in električarji, napovedali dvig cen svojih storitev za 10 do 15 odstotkov. Glavni razlog za ta korak je odločitev regulatorja o povišanju omrežnine v Republiki Srbski, ki se plačuje ob porabljeni električni energiji. Obrtniki pojasnjujejo, da so zaradi višjih vhodnih stroškov energije in materialov prisiljeni prilagoditi svoje cenike, da bi ohranili rentabilnost poslovanja. Ta val podražitev bo neposredno vplival na življenjski standard prebivalcev, saj gre za storitve, ki so nujne za vsakodnevno življenje. Strokovnjaki opozarjajo, da bi se lahko trend poviševanja cen razširil tudi na druge sektorje gospodarstva v regiji, kar bi dodatno spodbudilo inflacijske pritiske. Lokalna javnost na napovedi odgovarja z zaskrbljenostjo, saj kupna moč prebivalstva ne sledi hitri rasti stroškov osnovnih storitev.

Iranski uradniki so zagrozili z neposrednim odgovorom na morebitne napade ZDA ali Izraela, pri čemer so ZDA obtožili 'brezobzirnih groženj'. Rusija je izrazila zaskrbljenost nad izjavami ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnih novih vojaških ukrepov proti Iranu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem intervjuju za Fox News poudaril, da Ukrajina ne more zmagati v vojni proti Rusiji brez nadaljnje podpore Združenih držav Amerike. Zelenski je neposredno opozoril, da bi ukinitev ameriške vojaške in finančne pomoči pomenila poraz Kijeva, saj lastna ukrajinska proizvodnja orožja ne zadošča za spopad z rusko agresijo. Ob tem je izrazil globoko nezaupanje do ruskega predsednika Vladimirja Putina, saj verjame, da ruski voditelj ne želi uspeha Ukrajine kot neodvisne države. Izjave prihajajo v času intenzivnih diplomatskih dejavnosti, saj se je ameriški predsednik Donald Trump 28. decembra 2025 po telefonu pogovarjal z Zelenskim, ruskim predsednikom Putinom in več evropskimi voditelji. Trump, ki zagovarja hitro končanje konflikta, se v svoji diplomaciji močno zanaša na osebne stike, kar je potrdil z izjavo, da mu je Putin osebno podal določena zagotovila. Zelenski kljub pritisku po mirovnih pogajanjih vztraja pri teritorialni celovitosti in opozarja na nevarnost popuščanja Kremlju.

Tožilstvo Bosne in Hercegovine je po 32 letih vložilo obtožnico proti nekdanjima poveljnikoma Armije BiH zaradi vojnega zločina nad civilnim prebivalstvom. Mensud Keleštura in Hazim Jašarević sta obtožena, da sta 10. junija 1993 kot poveljnika 7. muslimanske brigade ukazala artilerijski napad na naselje Vitez, ki je bil usmerjen proti civilistom. Granata je priletela na otroško igrišče, kjer se je takrat igrala večja skupina otrok, pri čemer jih je osem izgubilo življenje, več pa jih je bilo ranjenih. Preiskava je pokazala, da tarča napada niso bili vojaški objekti, temveč stanovanjska četrt, kar predstavlja kršitev ženevskih konvencij. Obtožnica bremeni poveljnika, da nista preprečila napada oziroma nista kaznovala podrejenih storilcev po dogodku. Poleg napada v Vitezu se obtožnica nanaša tudi na širše zločine nad hrvaškim in srbskim prebivalstvom na območju Zenice. Tožilstvo je napovedalo zaslišanje več kot 130 prič in predložitev obsežnega dokaznega gradiva, s čimer želijo po več desetletjih končno zagotoviti pravico za družine žrtev.

Vrhovno sodišče Republike Srbske je razveljavilo prvostopenjsko sodbo, s katero je bil Siniša Šakić, znan pod vzdevkom Kinez, oproščen obtožb za umor Slaviše Ćuluma. Sodišče je po pritožbi tožilstva ugotovilo procesne nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti v prvotnem postopku, zato je odredilo ponovno sojenje pred Okrožnim sodiščem v Banja Luki. Šakić je bil obtožen, da je maja 2020 v zasedi v bližini Banja Luke skupaj z neznano osebo brutalno umoril Ćuluma, ko se je slednji peljal v svojem avtomobilu. Tožilstvo je med postopkom trdilo, da ima trdne dokaze o Šakićevi krivdi, vključno z biološkimi sledovi in posnetki nadzornih kamer, medtem ko je obramba vseskozi izpodbijala verodostojnost teh dokazov. Prvostopenjski organ je sprva presodil, da ni dovolj dokazov za obsodbo, a je vrhovni organ zdaj to odločitev izničil. Primer je v javnosti vzbudil veliko pozornosti zaradi brutalnosti dejanja in domnevnih povezav vpletenih s kriminalnim podzemljem v regiji. Ponovni postopek se bo osredotočil na razjasnitev okoliščin streljanja in ponovno preučitev forenzičnih dokazov.

Rusija je v Belorusiji uradno razporedila svoj najnovejši hipersonični raketni sistem Orešnik, ki je sposoben nositi jedrske konice. Po navedbah ruskega ministrstva za obrambo in beloruskih virov je sistem že vstopil v aktivno službo, kar so podkrepili z objavo videoposnetkov premikanja raket. Ta poteza znatno krepi zmožnost Moskve za izvajanje raketnih napadov po celotnem evropskem ozemlju. Uradni Minsk je namestitev sistema označil kot odziv na domnevno agresijo Zahoda, medtem ko je Moskva potrdila, da je sistem sedaj operativno pripravljen na beloruskem ozemlju. Razporeditev sistema Orešnik, ki velja za eno najnaprednejših ruskih balističnih orožij srednjega dosega, predstavlja novo stopnjo v zaostrovanju varnostnih razmer v vzhodni Evropi in povečuje strateški pritisk na zaveznice zveze Nato.

Pripadniki policijske uprave Banjaluka so sprožili preiskavo in postopke za identifikacijo storilcev, ki so v zadnjih dneh z uporabo mobilnih aplikacij in telefonskih sporočil ogoljufali večje število državljanov. Storilci so žrtve sistematično zavajali z lažnim predstavljanjem, pri čemer so se pretvarjali, da so njihovi znanci ali družinski člani. Na ta način so jih prepričali v nakup in pošiljanje telefonskih dopolnitev ter tako imenovanih 'x-bonov'. Policija poziva javnost k izjemni previdnosti pri prejemanju sumljivih sporočil prek aplikacij, kot je Viber, ali klasičnih SMS-sporočil. Preiskovalci opozarjajo, da neznane osebe izkoriščajo zaupanje ljudi in njihovo nepripravljenost na tovrstne digitalne manipulacije. Državljanom svetujejo, naj pred kakršnim koli nakupom ali nakazilom sredstev neposredno preverijo identiteto osebe, ki pomoč prosi, in se ne odzivajo na zahteve neznanih številk.

Nebojša Vukanović, poslanec v Narodni skupščini Republike Srbske in vodja Liste za pravno in red, je bil na mejnem prehodu Rača med Bosno in Hercegovino ter Srbijo zadržan več kot štiri ure. Po navedbah Vukanovića srbska mejna policija za ta postopek ni podala nobene pravne podlage ali pojasnila. Incident je ostro obsodil na svojem blogu, kjer je zapisal, da v Srbijo očitno niso dobrodošli Srbi, ki niso zvesti režimu predsednika Aleksandra Vučića. Vukanović je zaradi dogodka napovedal kazenske ovadbe proti srbskemu notranjemu ministru Ivici Dačiću in drugim odgovornim osebam. Politični analitiki dogodek povezujejo z Vukanovićevimi preteklimi kritikami srbskega političnega vrha, kar bi lahko kazalo na sistemsko omejevanje gibanja opozicijskih politikov iz regije, ki se ne strinjajo z uradno politiko Beograda. Dogodek se je zgodil v času povečanih političnih napetosti in obtožb o zlorabi državnih organov za politične namene.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zanikal ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco in zatrdil, da ni nobenih dokazov za takšno trditev, kar lahko zavezniki preverijo. ZDA so izrazile dvome o ruskih trditvah glede napada. Rusija pa kljub temu namerava nadaljevati dialog o ukrajinski rešitvi, predvsem z ZDA, pri čemer napad razume kot teroristično dejanje, ki naj bi oviralo pogajanja. Vladimir Olejnik meni, da napad na Valdaju pomeni začetek konca Zelenskega.

ZDA izražajo močan dvom o verodostojnosti ruskih trditev o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Kremelj kljub temu napoveduje nadaljevanje dialoga o ukrajinski rešitvi predvsem z ZDA. Ukrajina zanika napad in opozarja na pomanjkanje dokazov, medtem ko nekdanji ukrajinski poslanec meni, da je Zelenski z napadom ciljal na "Trumpov mir" in s tem storil samomor. Putin je odredil zaščito kritičnih objektov s strani rezervistov, Zelenski pa je napovedal srečanje s "koalicijo voljnih" v začetku januarja. Zelenski poudarja, da umik z zasedenih ozemelj ni mogoč, ker bi to kršilo ukrajinske zakone.

Iran je uradno protestiral pri Združenih narodih zaradi nedavnih izjav in groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Iranski ambasador pri ZN je obsodil te "neodgovorne grožnje" v pismu Varnostnemu svetu ZN. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost glede izjav izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o potencialnih novih vojaških napadih na Iran in pozvala k zadržanosti.

Ukrajina je zanikala, da bi napadla Putinovo rezidenco, medtem ko so zahodni zavezniki izrazili dvom o trditvah Kremlja. Zelenski je razkril, da se je s Trumpom pogovarjal o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini. Trump se je odzval na domnevni napad na Putinovo rezidenco in dejal, da je zaustavil Tomahavke in da je potrebno rešiti ključne probleme za dosego miru.

Kitajska je pozvala k dialogu po ruskih obtožbah o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco, Kremelj pa je obtožil Zahod zanikanja napada. Kremelj se je odzval na besede Donalda Trumpa o morebitnem napadu na Iran, pri čemer se je tiskovni predstavnik Vladimirja Putina Dmitrij Peskov zavzel za iranskega zaveznika in pozval ZDA k preprečitvi stopnjevanja napetosti v regiji. Milorad Dodik je poskus napada na Putinovo rezidenco označil za teroristično dejanje. Peskov je izjavil, da Rusiji ni treba dokazovati napada na Putinovo rezidenco, saj se je ta zgodil.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Aleksandar Vučić je izjavil, da je bil Milan Knežević aretiran, ker je branil referendumsko voljo naroda. Vučićevo vmešavanje v dogajanje v Botunu pa je lokalni protest spremenilo v resno politično krizo z regionalnimi posledicami.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da uspeh v pogajanjih o rešitvi krize ni mogoč brez konca, kot pravi, zločinske politike Kijeva. Zahvalil se je tujim prijateljem in partnerjem, ki so obsodili ukrajinski napad na Putinovo rezidenco 29. decembra. Argentinski strokovnjak za mednarodne odnose Marselo Mo meni, da je cilj Kijeva s tem napadom izzvati Rusijo na neodgovoren odziv in prekinitev mirovnih pogajanj.

Turške varnostne sile so v obsežni operaciji po vsej državi aretirale 357 oseb, osumljenih sodelovanja s teroristično organizacijo Islamska država (ISIS). Akcija je sledila spopadu med to organizacijo in policijo, sporočilo pa je podalo turško ministrstvo za notranje zadeve.

Iran je Združenim narodom uradno protestiral zaradi nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Iranski ambasador pri ZN Amir Saeid Iravani je v pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil "te nespametne grožnje". Rusija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi izjav izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o morebitnih novih vojaških napadih na Iran in posvarila pred zaostrovanjem napetosti.

Letalske sile Saudove Arabije so izvedle zračne napade na jemensko pristaniško mesto Mukala, da bi uničile pošiljko orožja, ki naj bi bila namenjena južnim separatistom. Po navedbah saudske vojske so bili napadi izvedeni ponoči, njihov cilj pa je bil preprečiti tujo vojaško podporo separatističnim silam na jugu Jemna. Rijad obtožuje Združene arabske emirate (ZAE), da so separatistom tajno dostavili orožje, kar je povzročilo globok razkol znotraj koalicije, ki se bori v Jemnu. Zaradi stopnjevanja napetosti in neposrednega napada na tovor, povezan z zaveznico, je bilo na prizadetih območjih razglašeno izredno stanje. Incident predstavlja resno zaostritev odnosov med Saudovo Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, ki so sicer ključni partnerji v regionalni varnostni arhitekturi. Ta spor bi lahko dodatno destabiliziral razmere v Jemnu in otežil prihodnja diplomatska prizadevanja za mir v regiji, kjer so se interesi nekdanjih zaveznikov očitno razšli.

Po poročilih o napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji, je Rusija zaostrila retoriko proti Ukrajini in zagrozila s povračilnimi ukrepi, pri čemer ni predložila dokazov o ukrajinski vpletenosti, ker naj bi bili vsi droni sestreljeni. Kremelj trdi, da je Kijev poskušal spodkopati Trumpovo mediacijo, vendar naj napad ne bi ogrozil dialoga med ruskim in ameriškim predsednikom. Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožbe zanikal in dejal, da gre za rusko provokacijo, namenjeno spodkopavanju diplomatskih prizadevanj med Kijevom in Washingtonom. Kitajska je pozvala k umiritvi in dialogu. Medtem sta se po telefonu pogovarjala Putin in Trump.