Srbski odvetnik Čedomir Stojković, ki je bil aretiran v ponedeljek, je bil po zaslišanju izpuščen, da se v nadaljevanju postopka brani s prostosti. Višje javno tožilstvo mu očita kaznivo dejanje spodkopavanja ustavne ureditve zaradi serije objav na družbenih omrežjih v obdobju od leta 2022 do danes. Tožilstvo trdi, da je Stojković s svojimi zapisi domnevno pozival k nasilnemu strmoglavljenju najvišjih državnih organov in njihovih predstavnikov. Stojković je po izpustitvi na družbenem omrežju Facebook objavil zapisnik zaslišanja in zavrnil vse očitke. Poudaril je, da gre za politični pregon in osebno maščevanje srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Po njegovih besedah je povod za aretacijo vložitev tožbe v povezavi s projektom "Sarajevo safari". Primer sproža vprašanja o svobodi govora in pritisku na pravne zastopnike, ki kritizirajo aktualno srbsko oblast.

Policisti so v ponedeljek, 30. decembra, okoli 8. ure zjutraj v hiši v Sukošanu na Hrvaškem odkrili trupli dveh moških. Po neuradnih podatkih, ki so jih pridobili lokalni mediji, gre za družinsko tragedijo, v kateri je oče ubil svojega 18-letnega sina s posebnimi potrebami, nato pa si je sodil še sam. Družina sicer ni bila iz Sukošana, temveč je v kraju le začasno bivala. Na kraj dogodka so nemudoma napotili vse pristojne interventne službe. Ogled kraja dejanja je vodil namestnik županijskega državnega tožilca v Zadru, policija pa trenutno še vedno ugotavlja vse okoliščine primera. Incident je pretresel lokalno javnost, saj je šlo za nasilno dejanje v zasebnem stanovanjskem objektu, ki se je končalo z dvema smrtnima žrtvama.

Kitajska ljudska armada je drugi dan najobsežnejših vojaških vaj doslej proti Tajvanu izstrelila več raket in v bližino otoka razporedila nove amfibijske jurišne ladje, bombnike ter bojna plovila. Kitajske sile so s temi dejanji praktično obkolile otok, s čimer simulirajo popolno pomorsko in zračno blokado ozemlja, ki ga Peking obravnava kot svojo odpadniško provinco. Zaradi raketnih dejavnosti je bil začasno zaprt zračni prostor nad nekaterimi deli regije, kar je povzročilo motnje v civilnem letalskem prometu. Ob stopnjevanju napetosti so bili zabeleženi tudi bližnji srečanji vojaških plovil na morju, kitajska vojska pa je objavila propagandne videoposnetke, ki vključujejo simulacije napadov z uporabo robotov in robotskih psov. Namen teh manevrov je po navedbah analitikov demonstracija sile in preverjanje pripravljenosti na morebitno invazijo ali dolgotrajno osamitev otoka. Tajvanske oblasti so dejanja obsodile kot provokacijo, ki ogroža regionalno stabilnost in varnost v Tajvanski ožini.

Ameriška osrednja obveščevalna agencija (Cia) je v začetku decembra izvedla napad z brezpilotnimi letalniki na pristaniški objekt na obali Venezuele, so za ameriško televizijsko mrežo CNN potrdili viri, seznanjeni z operacijo. Po poročanju tujih medijev naj bi šlo za prvi znani neposredni ameriški vojaški oziroma obveščevalni napad na cilj znotraj venezuelskega ozemlja. Nekateri viri navajajo, da so v operaciji sodelovale tudi ameriške specialne enote, ki naj bi izvedle kopenski del napada. Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v odzivu na dogajanje potrdil, da je seznanjen s podrobnostmi operacije in odgovornimi osebami, vendar podrobnejših informacij o identiteti udeležencev ni želel razkriti. Napad predstavlja pomembno zaostritev napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so nekateri opazovalci dogodek označili za dejanje, ki meji na začetek odkritega oboroženega spopada. Poročila o morebitnih žrtvah in natančnem obsegu materialne škode v pristanišču za zdaj ostajajo nepopolna, vendar incident nakazuje na spremembo ameriške strategije do režima v Venezueli.

Ukrajina je zanikala, da bi napadla Putinovo rezidenco, in zatrdila, da ni verjetnih dokazov za to. Zelenski je s Trumpom razpravljal o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini kot del varnostnih jamstev. Putin se je o Ukrajini pogovarjal z iranskim predsednikom Pezeškiyanom.

Donald Trump je izjavil, da ga je Vladimir Putin v telefonskem pogovoru obvestil o napadu na njegovo rezidenco, kar Ukrajinci zanikajo. Ukrajinski minister Sibiga meni, da Rusija išče lažno opravičilo za oviranje mirovnega procesa. Rusija je aktivirala sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje. Kremlj je sporočil, da bo napad na Putinovo rezidenco zaostril stališče Rusije v mirovnih pogajanjih.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se srečala v letovišču Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o ključnih varnostnih vprašanjih in prihodnosti regionalne stabilnosti. Ena izmed osrednjih tem pogovorov je bila morebitna prodaja naprednih bojnih letal F-35 Turčiji, ki je članica zveze Nato. Trump je ob tem javno zagotovil Netanjahuju, da Turčija omenjenega orožja ne bo uporabila proti Izraelu, ter poudaril svoje dobre odnose s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom, ki mu je pripisal zasluge za stabilizacijo razmer v Siriji. Kljub tesnemu zavezništvu pa so se med voditeljema pojavila določena nesoglasja, predvsem glede vprašanja Zahodnega brega. Trump je priznal, da se njuna stališča glede tega območja ne ujemajo v celoti. Srečanje je potekalo v senci Trumpovih prizadevanj za končanje konfliktov v Gazi in Libanonu, pri čemer predsednik ZDA izvaja pritisk na izraelsko vlado, naj zmanjša vojaško prisotnost v regiji. Netanjahu po drugi strani od ameriške administracije pričakuje večjo podporo pri morebitnih prihodnjih operacijah proti Iranu.

Iran je preko svojega veleposlanika pri ZN Amira Saeida Iravanija obsodil "brezglave grožnje" ameriškega predsednika Donalda Trumpa in pozval k mednarodni obsodbi njegovih vojnih groženj. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi Trumpovih izjav glede morebitnih novih napadov na Iran.

Saudova Arabija je v torek izvedla zračni napad na pristaniško mesto Mukalla v Jemnu. Po uradnih navedbah Rijada je bil cilj operacije preprečiti dostavo pošiljke orožja, ki naj bi jo Združeni arabski emirati namenili tamkajšnji separatistični skupini. Napad kaže na zaostritev razmer in morebitna nesoglasja znotraj koalicije, ki posreduje v jemenskem konfliktu. Operacija se je zgodila v času povečanih regionalnih napetosti, kljub nedavnim prizadevanjem za stabilizacijo v širši regiji. Napad na ključno infrastrukturo, kot je pristanišče Mukalla, bi lahko imel dolgoročne posledice za dostavo humanitarne pomoči in logistične poti v Jemnu. Identiteta separatistične skupine, ki naj bi orožje prejela, uradno ni bila razkrita, vendar incident osvetljuje kompleksne odnose med regionalnimi silami na Arabskem polotoku.

Avstralska zvezna policija je po preiskavi strelskega napada na plaži Bondi v Sydneyju sporočila, da sta storilca delovala samostojno. Po njihovih ugotovitvah Navid Akram in njegov pokojni oče Sadžid Akram nista prejela zunanje pomoči in nista bila del širše teroristične celice ali organizacije. Napad se je zgodil med judovskim praznikom hanuka, v njem pa je življenje izgubilo 15 ljudi. Preiskovalci so poudarili, da kljub prvotnim obtožbam o terorizmu ni dokazov o vpletenosti tujih akterjev ali organiziranih skupin. Navid Akram ostaja v priporu in se sooča z obsežno obtožnico, ki vključuje 59 kaznivih dejanj, med njimi 15 umorov. Policija je s tem poročilom skušala pomiriti javnost glede morebitnih nadaljnjih groženj povezanih s tem dogodkom.

Ruski državni mediji so poročali, da je zunanji minister Sergej Lavrov izjavil, da so ukrajinske oborožene sile napadle uradno rezidenco predsednika Putina v Novgorodski regiji. Kremelj je dejal, da je bil domnevni ukrajinski napad z dronom na rezidenco predsednika Vladimirja Putina teroristično dejanje, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Kremelj je sporočil, da bo Putinovo lokacijo v prihodnje ohranil skrivno.

Ameriška vojska je v ponedeljek v vzhodnem delu Tihega oceana izvedla nov smrtonosni napad na plovilo, ki naj bi ga uporabljali tihotapci prepovedanih drog. Po navedbah združene delovne skupine Southern Spear je šlo za kinetični napad, v katerem sta bila ubita dva moška na krovu. Vojaška operacija je bila usmerjena proti plovilu, ki je bilo označeno kot del mreže za nezakonito trgovino z drogami v regiji. Operacija predstavlja nadaljevanje agresivne strategije Združenih držav Amerike pri zatiranju pomorskih poti za tihotapljenje narkotikov. Napad se je zgodil le nekaj dni po podobnem incidentu, v katerem je bilo ubitih osem ljudi, kar kaže na stopnjevanje uporabe smrtonosne sile s strani ameriških vojaških enot v Pacifiku. Prizorišče napada in videoposnetek operacije, ki so ga objavile oblasti, potrjujeta intenzivnost prizadevanj za prekinitev dobavnih verig mamil v mednarodnih vodah.

Novi upravni odbor nogometnega kluba Željezničar iz Sarajeva je na svoji prvi seji uradno imenoval Slavišo Stojanovića za novega glavnega trenerja moštva. Slovenski strokovnjak, ki je v preteklosti uspešno vodil beograjsko Crveno zvezdo, s katero je osvojil naslov srbskega prvaka, bo na klopi moštva s stadiona Grbavica poskušal stabilizirati rezultate kluba. Stojanović velja za uveljavljeno ime v balkanskem nogometnem prostoru, njegova vrnitev v regijo pa je vzbudila precej pozornosti. Vodstvo sarajevskega kluba se je za to potezo odločilo po korenitih spremembah v upravnih strukturah, s katerimi želijo modri iz Sarajeva začeti novo poglavje in se vrniti v vrh bosansko-hercegovskega nogometa.

Latvija je uspešno končala gradnjo 280 kilometrov dolge varnostne ograje z bodečo žico na svoji vzhodni meji z Rusijo, je sporočila državna agencija za upravljanje nepremičnin. Projekt predstavlja ključni del prve faze vzpostavljanja fizične pregrade, ki je namenjena okrepitvi nadzora nad zunajne meje Evropske unije in preprečevanju nezakonitih prehodov. Latvijski notranji minister Rihards Kozlovskis je ob zaključku del izpostavil, da postavitev ograje pomeni pomemben prispevek k nacionalni varnosti in zaščiti prebivalstva. Kljub dokončanju fizične pregrade se dela na mejnem območju nadaljujejo, saj načrt do leta 2026 predvideva še namestitev dodatne infrastrukture, vključno s sodobnimi nadzornimi sistemi in senzorji. Ukrep odraža zaostrene varnostne razmere v baltski regiji in prizadevanja države za omejitev hibridnih groženj.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v nizu intervjujev za ruske medije izjavil, da ima ruska vojska v Ukrajini popolno strateško pobudo. Po njegovih besedah se mora Zahod sprijazniti z realnostjo na terenu, medtem ko se razpravlja o morebitnih diplomatskih rešitvah za končanje vojne. Lavrov je poudaril, da so ruske zahteve po nevtralnem in neuvrščenem statusu Ukrajine nespremenljive, ter izključil kakršno koli prisotnost sil Nata v državi. Vodja ruske diplomacije trdi, da je strateška pobuda v celoti v rokah ruske vojske, kar naj bi bilo jasno tudi zahodnim zaveznikom Kijeva. V svojih izjavah je ponovil, da kakršen koli mirovni načrt zahteva ukinitev ambicij Ukrajine po članstvu v severnoatlantskem zavezništvu. Te izjave prihajajo v času, ko se pritisk za mirovna pogajanja stopnjuje, hkrati pa Rusija uporablja svojo vojaško pozicijo kot vzvod za dosego maksimalističnih političnih ciljev. Lavrov je še dodal, da je Evropska unija ena glavnih ovir za mir, saj naj bi si prizadevala za strateški poraz Rusije, kar po njegovih besedah ni mogoče.

Donald Trump je po srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem ponovil svojo trditev, da bo rešil konflikt med Indijo in Pakistanom. Trump je ob srečanju ponovil opozorilo Hamasu, da se mora razorožiti, sicer bo plačal visoko ceno. Prav tako je ponovil opozorilo Iranu glede njegovega jedrskega programa.

Po srečanju Donalda Trumpa z Benjaminom Netanjahujem na Floridi je Netanjahu napovedal, da bo Trump prejel Nagrado Izraela, najvišje civilno priznanje v državi. Trump je ponovil grožnje Iranu glede jedrskega programa in raketnega arzenala ter pozval Hamas k razorožitvi, pri čemer je poudaril Netanjahujevo vlogo pri zagotavljanju izraelske varnosti.

Koprski policisti so sprožili obsežno preiskavo po odkritju vandalizma in tatvin na pokopališčih v Škofijah in pri Svetem Antonu. Po dozdajšnjih ugotovitvah je bilo poškodovanih ali okradenih 110 grobnih mest, pri čemer so storilci z grobov odstranjevali predvsem medeninaste in bakrene predmete. Domačini, ki so prvi opazili uničenje, so nad stanjem na pokopališčih ogorčeni. Materialna škoda po prvih ocenah Policijske uprave Koper presega 20.000 evrov, vendar se ta številka z zbiranjem novih prijav še povečuje. Policija primer obravnava kot sum kaznivega dejanja tatvine in skrunitve grobov, za kar je zagrožena zaporna kazen. Preiskovalci na terenu intenzivno zbirajo dokaze in iščejo morebitne priče, ki bi pomagale pri identifikaciji storilcev, ki so povzročili obsežno premoženjsko škodo in prizadeli čustva svojcev.

Nemški transportni sektor se je znašel v resni krizi, saj državi trenutno primanjkuje najmanj 120.000 voznikov tovornjakov. Dirk Engelhardt, tiskovni predstavnik zveznega Združenja cestnih prevoznikov (BGL), je opozoril, da številna podjetja že odpovedujejo naročila in dobave, ker nimajo na voljo dovolj kadra za upravljanje vozil. Razmere so alarmantne, saj se pomanjkanje odraža tudi na policah trgovin, ki v nekaterih primerih ostajajo prazne ne le zaradi cenovnih nesoglasij, temveč predvsem zaradi logističnih zastojev. Združenje je pozvalo politično vodstvo k sprejetju nujnih ukrepov za ublažitev kadrovskega primanjkljaja, saj se letno upokoji bistveno več voznikov, kot jih vstopi na trg dela. Pomanjkanje voznikov v največjem evropskem gospodarstvu povzroča tveganje za popoln transportni kolaps, kar neposredno vpliva na celotne oskrbovalne verige v regiji. Logistična podjetja opozarjajo, da se bo brez sistemskih sprememb in olajšanega zaposlovanja tujih delavcev stanje v prihodnje še dodatno poslabšalo.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je Ukrajina med 28. in 29. decembrom uporabila 91 jurišnih dronov za napad na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti. Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožbe zanikal in jih označil za laž.