APDEJT.si

Nemška vlada je potrdila osnutek proračuna za leto 2026 v višini 520,5 milijarde evrov, kljub opozorilom finančnega ministra pred ponovnim soočanjem s proračunskimi težavami. V Berlinu so poročali o zaključku praznovanj pri Brandenburških vratih, medtem ko je bilo predhodno potrjenih rekordnih 126,7 milijarde evrov investicij ob načrtovanih 174,3 milijarde evrov posojil.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ostro kritiziral nov trgovinski sporazum med EU in ZDA in Komisiji EU očital pomanjkanje pogajalske moči. Poudaril je, da bi se morali pogajalci »bati«, saj Evropa ne vidi sebe dovolj kot gospodarsko silo in bi morala biti strahospoštovana.

Italija se je pridružila 18 članicam EU, ki so zaprosile za posojila iz evropskega obrambnega sklada SAFE, pri čemer je Rim zaprosil za do 14 milijard evrov. Litva je iz tega paketa zahtevala med 5 in 8,76 milijard evrov. Medtem so francoski Zeleni v Evropskem parlamentu pozvali Evropsko komisijo, naj prepreči uničenje 10 milijonov evrov vrednih kontracepcijskih sredstev, ki jih je financirala agencija USAID. Evrostat je v drugem četrtletju zabeležil 1,5-odstotno rast gospodarstva EU, medtem ko je rast v Estoniji ostala skromna.

Bruto domači proizvod (BDP) evroobmočja je v drugem četrtletju zabeležil 0,1-odstotno rast, kar je preseglo pričakovanja analitikov, ki so napovedovali stagnacijo. Gospodarska rast v območju evra je kljub splošni negotovosti presenetila tudi nekatere ekonomiste. Evropske borze so se na novice odzvale razdeljeno.

Italijanski organ za varstvo konkurence (AGCM) je sprožil preiskavo proti Meti, lastniku WhatsAppa, zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja na trgu, ki se osredotoča na prednameščeno orodje umetne inteligence. Preiskava se nanaša na vpeljavo klepetalnega robota, ki ga poganja umetna inteligenca, brez izrecnega soglasja uporabnikov, kar je sprožilo zaskrbljenost zaradi 'modrega kroga' v aplikaciji.

Zanimanje za jedrsko energijo po svetu narašča, saj se države spopadajo z vse večjim povpraševanjem po električni energiji, potrebo po zagotovitvi zanesljivih virov in zmanjšanju emisij ogljika. Jedrska energija se ponovno ocenjuje kot ključni del energetske mešanice. Rusija si prizadeva za jedrsko diplomacijo v tujini, pri čemer je ruska državna jedrska korporacija Rosatom, vodilna v svetovni jedrski industriji, podpisala memorandum o sodelovanju z ministrstvom za energetiko Nigra. Ta obsežen dogovor pokriva rudarjenje urana, proizvodnjo električne energije in druga področja, kar kaže na strateški pomen jedrske energije in njen vpliv na globalne geopolitične odnose.

Evropska unija se trenutno spopada z več ključnimi vprašanji, ki segajo od zaostrovanja migracijske politike do reorganizacije obrambnih strategij. V ospredju je razprava o prihodnosti migracijskega pakta, medtem ko se članice EU delijo glede izključitve Izraela iz programa Obzorje. Velika Britanija in Malta sta napovedali priznanje Palestine, kar kaže na razkol znotraj evropske zunanje politike. Medtem devet držav kandidira za sredstva iz sklada SAFE, Bruselj pa razmišlja o zvišanju trošarin na tobak. Poudarja se tudi potreba po večji evropski suverenosti na področju obrambe, kar je poudarila nekdanja španska zunanja ministrica Arancha Gonzáles, ki je pozvala k reformi obrambe in vprašala o vlogi Merzove vlade.

Nemški proizvajalec športnih oblačil Adidas je napovedal zvišanje cen, saj so ameriške carine povzročile stroške v višini 200 milijonov evrov. Delnice podjetja so padle, kljub temu da so se dobički podvojili. Večino izdelkov Adidas dobavlja iz Vietnama in Indonezije.

Letalska družba Ryanair je sporočila, da bo zaradi davka na letalske vozovnice za zimsko sezono 2025 zmanjšala svoje kapacitete v Franciji za 13 odstotkov, kar predstavlja 750.000 sedežev. Irski prevoznik je zmanjšanje kapacitet utemeljil z mnenjem, da francoska solidarnostna taksa na letalske vozovnice zmanjšuje konkurenčnost države.

Podjetje Google se je odločilo podpisati kodeks ravnanja Evropske unije za razvoj generativne umetne inteligence. Ta poteza naj bi okrepila prizadevanja za regulacijo umetne inteligence kljub nasprotovanju Mete in pritisku iz ZDA. Odločitev Googla je prišla le nekaj dni po tem, ko je ameriški tehnološki velikan Meta napovedal, da dokumenta ne bo podpisal, saj navaja "pravne negotovosti".

Evropska unija je predlagala zamrznitev 1,5 milijarde evrov finančne pomoči Ukrajini. Odločitev je bila sprejeta, ker Kijev ni v celoti izpolnil zavez glede reform, zlasti na področju boja proti korupciji in krepitve pravne države. Ukrajina je sicer izvedla 13 od 16 dogovorjenih ukrepov v okviru 50-milijardnega mehanizma pomoči, vendar preostali trije ključni ukrepi, ki vplivajo na transparentnost in nadzor porabe sredstev, niso bili izvedeni. Predvideno je, da bodo sredstva sproščena šele po izpolnitvi preostalih zavez.

ZDA so potrdile uvedbo 15-odstotnih carin na farmacevtske izdelke, uvožene iz Evropske unije, kar je sprožilo pomisleke glede stabilnosti dobavnih verig, povišanja stroškov za paciente in morebitnega preusmerjanja globalne farmacevtske proizvodnje. Strokovnjaki izražajo dvome o dolgoročni vzdržljivosti načrta EU-ZDA za farmacevtsko sodelovanje, saj bi ameriška trgovinska preiskava kmalu lahko sprožila carine na zdravila iz EU.

Nemško koalicijsko vlado pestijo napeti odnosi zaradi prihodnjega proračuna, saj se do leta 2029 obeta luknja v višini več kot 170 milijard evrov. Kabinet bo danes potrdil finančni načrt do leta 2029, kljub temu pa so že vidne razlike v pogledih med koalicijskimi partnerji glede reševanja finančne vrzeli. Hkrati pa se prihodnji proračun za leto 2026, ki ga bo morala sprejeti morebitna vlada pod vodstvom Merza, že sooča s potrebo po milijardnih varčevalnih ukrepih na nekaterih področjih, medtem ko so drugi sektorji priča povečanim izdatkom.

Evropski avtomobilski sektor se je kljub nedavnemu dogovoru med EU in ZDA soočil z zvišanjem ameriških uvoznih davkov. Čeprav so se davki s 27,5 % znižali na 15 %, so bili še pred šestimi meseci le 2,5 %, kar predstavlja velik izziv za evropske proizvajalce. Medtem ko je sporazum v veliki meri ugodil ZDA z visokimi carinami na večino izvoza iz EU, so se avtomobilski, letalski in polprevodniški sektor izognili najhujšemu. Evropski avtomobilski proizvajalci se zdaj sprašujejo, kako se bodo prilagodili novim razmeram.

Južna Afrika je obtožila ZDA, da s poudarkom na netrgovinskih vprašanjih ovirajo dogovor, hkrati pa je njen visoki uradnik ponudil izgovore za neuspeh dogovora. Južnoafriški trgovinski minister je izjavil, da Južna Afrika ne bo povrnila carin, ki so jih uvedle ZDA, temveč je predlagala lažji izvoz ZDA in ponudila dogovore v več sektorjih, da bi preprečila uvedbo ameriških carin.

Kitajska bo izvajala zakonsko regulacijo v zvezi s poslom s pristanišči CK Hutchison, je sporočilo zunanje ministrstvo. Hongkonško podjetje CK Hutchison Holdings Limited razmišlja o vključitvi velikega strateškega kitajskega investitorja v konzorcij pod vodstvom ZDA za skupno razpravo o poslu s pristanišči v Panamskem prekopu. Predlagana vključitev kitajskega ladjarja COSCO v prodajo pristanišč CK Hutchison je potencialna zmaga za Peking v strateškem sektorju, vendar posel še zdaleč ni dokončan in bi se lahko soočil z odporom Washingtona, navajajo viri in analitiki.

Evropska unija se približuje uvedbi sankcij proti Izraelu, medtem ko se pogajanja z ZDA o pomembnem sporazumu bližajo morebitnemu neuspehu. Poleg tega Kitajska pritiska na evropske poslance zaradi Tajvana, zaščitni ukrepi za jeklo pa vplivajo na države EFTA. Hkrati se v Španiji poglablja vladna kriza. Evropska komisija medtem odpira vrata Turčiji za vstop v EU s pogajanji o brezvizumskem režimu za potovanje po schengenskem območju, kar bi lahko bistveno spremenilo življenje v Evropi in na Nizozemskem. Strokovnjaki menijo, da je o tem nujno dobro premisliti.

Latvijsko gospodarstvo letos pričakuje najšibkejšo rast med baltskimi državami, z napovedanim povečanjem BDP za zgolj pol odstotka. Medtem se na Češkem ocenjuje, da bi petnajstodstotne carine med EU in ZDA, ki so del trgovinskega sporazuma, upočasnile rast češkega gospodarstva za 0,2 odstotne točke letos in za 0,39 odstotne točke leta 2026, poroča ministrstvo za finance.

Španska vlada pod vodstvom Pedra Sáncheza se izogiba komentarjem glede spornega dogovora s kitajskim tehnološkim gigantom Huaweiem, kljub zaskrbljenosti, ki jo izražata Evropska unija in Združene države Amerike. Sánchezovo molk o tej zadevi je povzročil pomisleke v Bruslju in Washingtonu. Medtem ko je Sánchez izrazil zadržano podporo novemu trgovinskemu sporazumu med EU in ZDA, ki vključuje 15-odstotno carino na izvoz EU v ZDA, je francoski premier François Bayrou ta sporazum označil za 'akt podrejanja' in 'temen dan' za Evropo, kritizirajoč Bruselj, da se je uklonil ameriškim pritiskom.

Novi dogovor med ZDA in EU o carinah je prizadel nemške avtomobilske proizvajalce, kot so Volkswagen, Mercedes in BMW, saj se bodo morali v ZDA na novo organizirati. Evropska unija je z odporom sprejela 15-odstotne carine na izvoz v ZDA brez uvedbe novih protiukrepov. Medtem ko bo uvoz ameriških avtomobilov v EU v prihodnosti potekal brez carin, nemška industrija, vključno z Združenjem nemške industrije (BDI), dogovor označuje za veliko breme in udarec za evropsko gospodarstvo. Razpravlja se o tem, ali gre za katastrofo ali za najboljši možni slab dogovor.