APDEJT.si

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel vztraja, da je bila njena odločitev o sprejemu več deset tisoč migrantov pravilna in da za Nemčijo ni predstavljala prevelikega bremena. Poudarja, da je njena izjava še vedno resnična in da je treba migrantsko politiko nadaljevati.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Brégançonu gostil nemškega kanclerja Friedricha Merza, da bi se pogovorila o diplomatskih vprašanjih in pripravila na francosko-nemški ministrski svet v Toulonu. Srečanje je bilo namenjeno reševanju nesoglasij, predvsem glede prihodnosti evropskega letala FCAS. Macron je Merza sprejel v Toulonu, kjer je potekal 25. francosko-nemški ministrski svet, na katerem so razpravljali o obrambi, konkurenčnosti in socialni konvergenci. Pred srečanjem je francoska stran poudarila, da "načrta B" za FCAS ni.

Španija in Združeno kraljestvo načrtujeta, da bosta januarja 2026 porušili fizično mejo z Gibraltarjem. Ta poteza naj bi olajšala prehod 15.000 ljudi, ki dnevno prehajajo med obema ozemljema, in 300.000 prebivalcev Andaluzije.

Organizacija SOS Méditerranée je sporočila, da je libijska obalna straža v nedeljo že več kot 20 minut streljala na njihovo ladjo Ocean Viking, medtem ko je ta plula proti italijanskemu pristanišču z 87 migranti na krovu. To ni prvič, da je bila ladja tarča napada, saj so libijske patruljne ladje že leta 2022 streljale na njihove hitre čolne med reševanjem v mednarodnih vodah.

Nemški minister Johann Wadephul je Kitajsko označil za vedno bolj agresivno in poudaril, da brez kitajske podpore ruski vojaški mašineriji vojna v Ukrajini ne bi bila mogoča. Kitajska je na to odgovorila z obtožbami, da Nemčija napihuje regionalne napetosti v Aziji.

Rusija je kot prva država uradno priznala talibansko vlado v Afganistanu, kar predstavlja pomemben korak za talibane v smeri pridobitve mednarodne legitimnosti. Čeprav je poteza Kremlja pretežno simbolična, bi lahko Moskvi prinesla strateške prednosti in vplivala na države, kot sta Kitajska in države Srednje Azije. Medtem pa Iran in države Perzijskega zaliva ostajajo previdne.

Kitajska je prekinila vse stike s češkim predsednikom Petrom Pavlom, ker se je 27. julija srečal z Dalajlamo. Po mnenju Kitajske je Pavel s tem dejanjem škodoval suverenosti in ozemeljski celovitosti Kitajske. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Ťien je izjavil, da Kitajska prekinja vse stike s češko državo.

Avstralija je napovedala, da bo septembra priznala palestinsko državo, s čimer se je pridružila državam kot so Francija, Velika Britanija in Kanada. Egipt je pozdravil avstralsko namero.

Armenski premier Nikol Pašinjan se bo ta teden v Washingtonu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevim. Srečanje naj bi okrepilo strateško partnerstvo med Armenijo in ZDA. Predsednik Trump naj bi poskušal končati konflikt med Armenijo in Azerbajdžanom.

V Nemčiji se je začelo sojenje nekdanjemu pomočniku politika AfD, Maximiliana Kraha, zaradi vohunjenja za Kitajsko že od leta 2002. Hkrati so v Avstraliji obtožili kitajskega državljana zunanjega vmešavanja.

Visoki zakonodajalec v nemški koaliciji pod vodstvom Friedricha Merza je pozval Berlin, naj razmisli o sankcijah proti Izraelu, vključno z delno ustavitvijo izvoza orožja ali začasno prekinitvijo političnega sporazuma na ravni Evropske unije. Siemtje Moeller, namestnica vodje Socialnih demokratov, meni, da izraelska vlada ne bo spremenila smeri brez zunanjega pritiska. Pobuda prihaja po njegovem potovanju v regijo.

Kreml ne izključuje možnosti srečanja med Putinom in Zelenskim, vendar šele po posvetovanjih na strokovni ravni. Trump je ponovil, da bodo sankcije stopile v veljavo, če Rusija do 8. avgusta ne bo pristala na prekinitev ognja. Putin in Lukašenko sta poslala sporočila Ameriki in Evropi iz samostana v Rusiji.

Novoizvoljeni poljski predsednik Karol Nawrocki je v svojem prvem telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim pozval Ukrajino, da se sooči z zgodovinskimi pritožbami, kar kaže na ostrejši ton v odnosih med državama, kljub ponovni potrditvi podpore Ukrajini v boju proti Rusiji. Poljska s tem nakazuje spremembo v svoji politiki do Ukrajine, s poudarkom na reševanju bilateralnih sporov.

Trumpova administracija je kritizirala Združeno kraljestvo, Francijo in Kanado zaradi načrtov o priznanju Palestine, pri čemer je sekretar Marco Rubio njihove poteze označil za "nerodne". Kanada naj bi se pridružila Franciji in Veliki Britaniji pri uradnem priznanju palestinske države na Generalni skupščini ZN septembra. Portugalska prav tako razmišlja o priznanju palestinske države in se bo o tem posvetovala s političnimi voditelji in predsednikom.

Francosko veleposlaništvo v Slovaški in slovaško ustavno sodišče sta kategorično zavrnila obtožbe slovaškega premierja Roberta Fica, da so tuji odposlanci poskušali vplivati na odločitev sodišča glede spornega zakona o nevladnih organizacijah. Fico je v objavi na Facebooku namigoval na vmešavanje tujih veleposlanikov, kar sta Pariz in slovaško sodišče označila za neutemeljene napade na neodvisnost sodstva.

Italija je poklicala ruskega veleposlanika in odločno zavrnila obtožbe Kremlja o "govorih sovraštva" proti Rusiji. Moskva je namreč na seznam "rusofobov" uvrstila visoke italijanske uradnike, vključno s predsednikom Sergiom Mattarello in zunanjim ministrom Antoniom Tajanijem. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ruske obtožbe označila za propagando, saj se je Italija odzvala na ruski "črni seznam", ki vključuje tudi druge evropske politike.

V Nemčiji se povečuje pritisk na kanclerja Merza, naj sprejme ostrejši stališče do Izraela glede Gaze, saj je izoliran med evropskimi voditelji zaradi zavračanja prekinitve raziskovalnih vezi EU z Izraelom. Medtem ko Nemčija stoji ob strani, Litva preko obrambnega ministrstva poudarja pomen dialoga z Izraelom na področju obrambe in varnosti. Švedska vlada je povabila Socialdemokrate k sodelovanju pri pritisku na Izrael, da bi prepričali več držav k zaostritvi tona. Na Nizozemskem izraelski veleposlanik Modi Ephraim kritizira sankcije, kar je sprožilo ostre odzive, ki jih označujejo za poskus utišanja kritik. Članek iz Nizozemske kritizira veleposlanikovo izjavo in jo označuje za poskus utišanja kritikov izraelske politike.

Moldavijska predsednica Maia Sandu je opozorila, da Rusija načrtuje "brezprimerno" vmešavanje v septembrske volitve v Moldaviji, ki so predvidene za 28. september. Sandujeva, ki je naklonjena EU, je ponovno izrazila prepričanje, da si Rusija prizadeva nadzorovati Moldavijo že od jeseni naprej. Nižja stopnja novih informacij je povezana z obtožbami, da Rusija pripravlja obsežno vmešavanje v parlamentarne volitve, ki bodo 28. septembra. Predhodne obtožbe so bile bolj splošne in se niso nanašale na točen datum volitev.

Teresa Ribera, izvršna podpredsednica Evropske komisije in namestnica predsednice Ursule von der Leyen, je pozvala k odločnejšemu ukrepanju Evropske unije glede razmer v Izraelu in Gazi. Opozorila je, da bo zgodovina sodila EU zaradi neuspeha pri obravnavanju situacije na Bližnjem vzhodu. Ribera je izrazila obžalovanje, da blok ni zavzel močnega stališča proti izraelskemu "nesorazmernemu odzivu" v Gazi.

Države članice Evropske unije niso uspele zbrati zadostne podpore za izključitev Izraela iz raziskovalnega sklada Horizon Europe. Evropska komisija je sicer predlagala delno prekinitev sodelovanja Izraela v programu, kar bi prizadelo startupe in inovativna mala podjetja, ne pa neposredno univerz.