APDEJT.si

V Dublinu so pro-palestinski protestniki vandalizirali elektronsko podjetje zaradi povezav z izraelsko vojsko. Izraelska kolesarska ekipa je bila izključena iz dirke v Bologni v Italiji zaradi varnostnih razlogov in pričakovanih pro-palestinskih protestov. Sodišče je umor judovskega Izraelca leta 2021 označilo za 'teroristično dejanje' in obsodilo sedem ljudi na 12-14 let zapora. Na plaži v Tel Avivu je bila ustvarjena velika risba Netanyahuju z dolgim nosom, namenjena Trumpu s protivojnim sporočilom. Izraelski zgodovinar Moshe Zimmermann je izjavil, da bi moral biti Izrael kaznovan zaradi ravnanja v Gazi in da bi ga morala evropska nogometna zveza suspendirati.

Finski kylpylähotelli Järvisydän se sooča s finančnimi težavami, saj je bila pri okrožnem sodišču Južne Savonije vložena zahteva za stečaj podjetja Järvisydän Oy, ki upravlja letovišče v Rantasalmi.

Ameriški predsednik Donald Trump je pogojil nadaljnjo prodajo letal F-35 Turčiji s prenehanjem nakupa ruske nafte. Poleg tega sta se Trump in Erdogan pogovarjala o možnostih za dosego premirja v Gazi in o globalnem miru, pri čemer naj bi Erdogan podprl Trumpovo vizijo. Turkish Airlines pa je po srečanju uradno potrdil nakup 75 letal Boeing 787 in zaključil pogajanja za nakup 150 letal 737 MAX.

OP Koti Häme in OP Koti Kaakkois-Suomi načrtujeta združitev v novo podjetje, imenovano OP Koti Etelä-Suomi. Novo podjetje bo zaposlovalo približno 70 ljudi na območju Južne Finske in bo eno največjih posredniških podjetij v skupini OP Ryhmä. Pričakuje se, da bo podjetje začelo delovati naslednjo pomlad.

Dodane so bile novice iz haberkibris.com s naslovom 'Gazete Manşetleri 25 Eylül 2025', ilpost.it s 'Peanuts 2025 settembre 25' in adomonline.com s 'Newspaper headlines: Thursday, September 25, 2025'.

Kremlj je zavrnil Trumpove izjave, da Rusija ni sposobna hitro premagati Ukrajine, in poudaril, da je Rusija stabilna ter nima druge možnosti kot nadaljevati konflikt. Kremelj je označil idejo, da bi Ukrajina lahko ponovno osvojila ozemlja, za napačno. Dodali so, da je Putin večkrat ponudil rešitev temeljnih vzrokov ukrajinske krize, a so jo ZDA in Evropa kategorično zavrnile.

Rusija je z raketami "iskander" napadla ukrajinske vojake. Ukrajinski predsednik Zelenski je pozval Združene narode, naj zaustavijo Rusijo, saj bo sicer nekdo kmalu izdelal dron z jedrsko bojno glavo.

Iranski predsednik Masud Pezeškijan je na zasedanju Generalne skupščine ZN ponovil, da Iran ne namerava izdelati jedrskega orožja. Ponovil je tudi obtožbe na račun ZDA in Izraela, da njuni napadi ogrožajo mirovna pogajanja. Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff je nekaj ur kasneje nakazal na možno sprostitev napetosti glede jedrskega programa.

Donald Trump se je sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na sedežu Združenih narodov, kjer je izrazil občudovanje ukrajinskemu odporu proti ruski agresiji. Izjavil je, da verjame, da lahko Ukrajina s pomočjo NATA povrne vsa ozemlja, ki jih je izgubila proti Rusiji, in celo več. Trump je tudi dejal, da bi morale države NATO sestreliti ruska letala, če ta kršijo njihov zračni prostor. Prizadevanja za mir, ki jih je sprožil Trump, so se očitno ustavila.

Finska družba Valmet Automotive, znana po svoji avtomobilski tovarni v Uusikaupunkiju, začenja obsežna pogajanja o spremembah, ki bodo zajela približno 1300 zaposlenih. Cilj pogajanj ni specificiran v poročilih.

Španska vlada je sprejela odlok, ki formalizira popoln embargo na prodajo orožja Izraelu. Ukrep vključuje prepoved izvoza obrambnega materiala, izdelkov in tehnologij v Izrael ter prepoved uvoza teh izdelkov v Španijo. Embargo je del širšega paketa ukrepov, namenjenih zaustavitvi domnevnega genocida v Gazi, in ga mora potrditi še kongres. Premier Pedro Sánchez je dejal, da želi Španija s tem ukrepom utreti pot ostalim državam v EU.

Finski nadzorni organi za varnost pri delu so ugotovili, da so bili mladi delavci poleti pogosto zaposleni kot samozaposleni, čeprav bi morali biti zaposleni v rednem delovnem razmerju. Poleg tega četrtina pregledanih poletnih delovnih mest ni imela urejenega zdravstvenega varstva pri delu.

Donald Trump je za zaostritev sankcij proti Rusiji postavil pogoj, da države Nata prenehajo kupovati rusko nafto. Opozoril je, da nekatere članice EU, kot sta Madžarska in Slovaška, še vedno uvažajo rusko nafto preko naftovoda Družba. V Rusiji je prišlo do požara v rafineriji nafte v Baškortostanu po napadu ukrajinskega drona.

Danski farmacevtski gigant Novo Nordisk je napovedal ukinitev 11 odstotkov svoje delovne sile, kar vključuje 5.000 delovnih mest na Danskem. Razlog za to so naraščajoča konkurenca in upočasnjena prodaja zdravil Wegovy in Ozempic, zlasti na ameriškem trgu. S tem naj bi podjetje letno prihranilo 1,3 milijarde dolarjev.

Po izraelskem napadu na Katar je Izrael obljubil, da bo udaril na sovražnike kjerkoli. Združeni arabski emirati so prepovedali sodelovanje izraelskim obrambnim podjetjem na letalskem mitingu v Dubaju, pri čemer so kot razlog navedli 'varnostne pomisleke'. Premier Združenega kraljestva je obsodil bombardiranje Hamasa v Katarju.

Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju Unije napovedala možnost delne prekinitve pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom ter zamrznitev pomoči Izraelu. Napovedala je tudi, da bo EU Ukrajini pomagala pri proizvodnji dronov.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval Evropsko unijo, naj uvede 100-odstotne carine na Kitajsko in Indijo, da bi s tem pritisnila na ruskega predsednika Vladimirja Putina. Hkrati pa naj bi Evropska unija leta 2025 Ukrajini namenila rekordno vojaško pomoč, s čimer bi podprla državo v obrambi pred rusko agresijo. Nemčija in druge članice EU naj bi za to namenile velike vsote denarja.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju Unije predlagala delno ustavitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom in ustavila plačila Izraelu zaradi ravnanja v Gazi. Razlog za to so nesoglasja med državami članicami glede uvedbe sankcij proti Izraelu. Nemčija naj ne bi podpirala sankcij.

Emmanuel Macron je za novega francoskega premierja imenoval Sébastiena Lecornuja, dosedanjega ministra za obrambo. To je že peti premier, ki ga je Macron imenoval v dveh letih. Lecornu je Macronov zvesti sodelavec, ki prihaja iz desnosredinskih političnih vrst.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju Unije predlagala delno ustavitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom in ustavila plačila Izraelu zaradi ravnanja v Gazi. Razlog za to so nesoglasja med državami članicami glede uvedbe sankcij proti Izraelu. Nemčija naj ne bi podpirala sankcij.