V nemškem mestu Gelsenkirchen se je med božičnimi prazniki odvil eden največjih bančnih ropov v novejši zgodovini države, v katerem so neznani storilci iz podružnice banke Sparkasse odtujili dragocenosti v ocenjeni vrednosti 30 milijonov evrov. Storilci so izkoristili praznični čas in mir, da so neopaženo prodrli v prostore banke, kjer so z uporabo industrijskega vrtalnika predrli steno trezorja. Po vstopu v zavarovan območje so sistematično izpraznili več kot 3.000 individualnih bančnih sefov. Preiskovalci so ugotovili, da so bili predmet kraje predvsem gotovina, zlato in nakit. Zaradi obsega dejanja in tehnične dovršenosti, ki je vključevala uporabo težke opreme za vrtanje, nemška policija primer obravnava kot izjemno načrtovano kriminalno dejanje. Dogodek je sprožil val ogorčenja med strankami banke, ki so izpostavile vprašljivo učinkovitost varnostnih sistemov v času praznikov. Policijska preiskava še vedno poteka, storilci pa ostajajo na prostosti.

Po tehnični napaki pri napajanju v predoru pod Rokavskim prelivom, ki je povzročila prekinitev železniškega prometa med celinsko Evropo in Združenim kraljestvom, so vlaki ponovno začeli voziti v obe smeri. Kljub ponovni vzpostavitvi prometa družba Eurostar opozarja na morebitne zamude. Strokovnjaki poudarjajo, da incident ni povezan z družbo Eurostar, temveč z železniško infrastrukturo.

Promet vlakov skozi predor pod Rokavskim prelivom je bil ponovno vzpostavljen v obe smeri, vendar zamude še vedno trajajo. Težave so nastale zaradi okvare električnega napajanja, ki je povzročila kaos v prometu.

Tajvanski gigant Taiwan Semiconductor Manufacturing Company (TSMC), ki velja za vodilnega svetovnega proizvajalca polprevodnikov, je uradno začel serijsko proizvodnjo svojih najnovejših 2-nanometrskih (N2) čipov. Gre za trenutno najnaprednejšo tehnologijo v industriji polprevodnikov, ki po navedbah podjetja prinaša bistveno višjo gostoto in večjo energetsko učinkovitost v primerjavi s predhodnimi generacijami. Proizvodnja se je začela v obratu Fab 22 v mestu Kaohsiung na jugu Tajvana, s čimer podjetje sledi svojim zastavljenim časovnim načrtom za konec leta 2025. Uvedba nove tehnologije je tesno povezana z izjemnim porastom povpraševanja po strojni opremi za umetno inteligenco (AI). Po ocenah analitske hiše Gartner bodo svetovni izdatki za umetno inteligenco v letu 2025 dosegli približno 1.500 milijard dolarjev, do leta 2026 pa bi se ta številka lahko povzpela na več kot 2.000 milijard dolarjev, kar predstavlja skoraj dva odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda. Čipi TSMC so ključni sestavni deli za izdelke tehnoloških velikanov, kot sta Apple in Nvidia, uporabljajo pa se v vsem, od pametnih telefonov do naprednih raketnih sistemov. Analitiki poudarjajo, da tehnološka prevlad TSMC ne predstavlja le gospodarske moči, temveč deluje tudi kot t. i. silicijev ščit otoka. Slednji zagotavlja Tajvanu določeno stopnjo varnosti v luči napetih odnosov s Kitajsko, saj bi bila prekinitev dobave tako kritičnih komponent usodna za svetovno gospodarstvo. Proizvodnja najsodobnejših procesorjev na domačih tleh tako ostaja ključna strateška prednost Tajvana.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je odredil prve zračne napade na venezuelsko ozemlje, kar pomeni močno zaostritev napetosti med državama. Poleg vojaškega posredovanja so ZDA uvedle tudi dvomesečno popolno blokado izvoza venezuelske nafte, s čimer želijo ohromiti gospodarstvo te južnoameriške države in spodkopati oblast predsednika Nicolása Madura. Strategija Washingtona po navedbah tujih medijev vključuje kombinacijo zračnih napadov, povečane prisotnosti mornarice v Karibskem morju in gospodarske izolacije. Napad predstavlja prelomnico v ameriški zunanji politiki do Caracasa, saj so se ZDA doslej v veliki meri izogibale neposredni uporabi vojaške sile na venezuelskih tleh. Kljub napadom viri blizu Bele hiše navajajo, da Trumpova administracija za zdaj ne načrtuje napotitve kopenskih enot, temveč se bo osredotočala na zračne operacije in pomorsko piratstvo za preprečevanje plovbe naftnih tankerjev. Ukrepi so del širšega prizadevanja za zamenjavo režima v državi, ki jo Washington označuje za grožnjo regionalni varnosti.

V torek, 30. decembra 2025, je prišlo do popolne zaustavitve železniškega prometa skozi predor pod Rokavskim prelivom, kar je povzročilo obsežen kaos v potniškem prometu. Do zastoja je prišlo zaradi resne napake na sistemu za električno napajanje vlakov, ki se je zgodila v dopoldanskih urah. Zaradi okvare je na stotine potnikov ostalo ujetih v vlaku LeShuttle podjetja Getlink na globini 75 metrov pod morsko gladino, kjer so bili več ur brez dostopa do osnovne oskrbe. Družba Eurostar je bila primorana odpovedati vse povezave med Londonom ter Parizom, Brusljem in Amsterdamom. Inženirji podjetja Getlink so nujno posredovali na visokonapetostnih kablih, da bi odpravili težavo. Po navedbah tiskovne predstavnice upravljavca infrastrukture se je postopno sproščanje prometa začelo ob 15. uri po lokalnem času, vendar so potnike opozorili na dolge čakalne dobe in zamude, ki so se nadaljevale skozi ves preostanek dneva. Dogodek je izpostavil ranljivost ključne prometne vezi med Združenim kraljestvom in celinsko Evropo, zlasti v času povečanega prazničnega prometa ob koncu leta.

Neznani storilci so v Parizu izvedli vlom v novo odprto čokoladnico z imenom »Cédric et la chocolaterie«, katere lastnik je svetovno znani slaščičar Cédric Grolet. Dogodek se je zgodil v 2. pariškem okrožju, kjer so vlomilci vdrli skozi vhod sosednje kavarne, ki je povezana z obratom. Njihov cilj je bil kletni prostor, v katerem se je nahajal sef z gotovino. Po prvih ocenah policije in lastnikov so tatovi odtujili približno 20.000 evrov. Gre za izkupiček prodaje, ki se je v trgovini nabral od 23. decembra dalje. Preiskovalci so ugotovili, da so storilci načrtno iskali sef, v katerem so bili shranjeni praznični prihodki. Policija v Parizu je že sprožila preiskavo incidenta, vendar storilcev še niso izsledili. Dogodek je pritegnil precejšnjo pozornost francoske javnosti zaradi izjemne priljubljenosti Groleta na družbenih omrežjih in njegovega ugleda v svetu visoke kulinarike.

Francosko obrambno ministrstvo je od švedskega proizvajalca Saab uradno naročilo dve visokotehnološki letali za zgodnje opozarjanje in nadzor GlobalEye. Vrednost pogodbe, ki je bila podpisana v torek, 30. decembra, znaša približno 1,1 milijarde evrov. Nova letala bodo v francoskih zračnih silah zamenjala štiri zastarela letala AWACS ameriške izdelave, ki so trenutno v uporabi. Odločitev za nakup švedskih sistemov namesto ameriških alternativ kaže na krepitev evropskega obrambnega sodelovanja in prizadevanja Francije za večjo strateško avtonomijo na področju nadzora zračnega prostora. Naročilo temelji na pismu o nameri, ki sta ga državi podpisali sredi junija med letalskim sejmom v Le Bourgetu. Sistem GlobalEye združuje zmogljive radarske senzorje na platformi poslovnega letala Bombardier Global 6000, kar omogoča dolgotrajno spremljanje zračnih, pomorskih in kopenskih ciljev na velikih razdaljah. Ta nakup predstavlja pomemben korak pri modernizaciji francoskih obrambnih zmogljivosti in hkrati krepi položaj podjetja Saab kot ključnega ponudnika vojaške opreme v Evropski uniji. Pričakuje se, da bosta letali bistveno izboljšali zmožnosti odkrivanja groženj v kompleksnih operativnih okoljih.

Tehnične težave z električnim napajanjem in okvara vlaka v predoru pod Rokavskim prelivom so v torek povzročile popolno prekinitev železniškega prometa med Veliko Britanijo in celinsko Evropo. Družba Eurostar je bila zaradi incidenta prisiljena za nedoločen čas odpovedati vse potniške povezave z Londonom, kar je povzročilo precejšnje nevšečnosti v času prazničnih potovanj ob koncu leta. Po navedbah upravljavca predora Eurotunnel so se težave z oskrbo z električno energijo začele v noči na torek, k zastoju pa je dodatno prispeval pokvarjen vlak storitve LeShuttle. Zaradi nujnega tehničnega posega so bili potniki pozvani, naj svoje poti prestavijo na poznejše termine, saj so bile zmogljivosti v obeh smereh močno omejene ali popolnoma ustavljene. Upravljavci so popoldne začeli postopno odpravljati napake, vendar so opozorili, da bo normalizacija prometa trajala dlje časa. Incident je neposredno vplival na ključno prometno vozlišče med pristaniščema Calais in Folkestone, kjer so ekipe na terenu poskušale čim hitreje vzpostaviti prevoznost za potniške in tovorne vlake.

Francoski ustavni svet je v torek, 30. decembra, potrdil večino določb proračuna za socialno varnost za leto 2026. Odločitev je sledila pritožbi poslancev stranke Nepokorna Francija (LFI), ki so izpodbijali več ukrepov v besedilu zakona. Čeprav je ustavni organ proračun v večjem delu spoznal za skladnega z ustavo, je vseeno razveljavil določene segmente, predvsem tiste, ki so se nanašali na redefiniranje delovne nezmožnosti. Sodniki so v svoji presoji ugotovili, da večina proračunskih postavk izpolnjuje zakonske zahteve, vendar so na vsebinski ravni cenzurirali ukrep o delovni nezmožnosti, saj ta po njihovi oceni ni bil ustrezno utemeljen ali skladen s pravnimi standardi. Potrditev proračuna kljub delni cenzuri predstavlja ključen korak za finančno stabilnost francoskega socialnega sistema v prihodnjem letu, hkrati pa odraža politično napetost med vlado in opozicijskimi silami na levici.

Francoska državna železniška družba SNCF Voyageurs je napovedala, da se bodo cene vozovnic za hitre vlake TGV inOui ter nizkocenovne vlake Ouigo v letu 2026 v povprečju zvišale za en odstotek. Vodstvo družbe je poudarilo, da bo napovedana podražitev že četrto leto zapored ostala pod ravnijo pričakovane inflacije, ki naj bi po napovedih statističnega urada Insee junija 2026 znašala 1,5 odstotka. Odločitev o uskladitvi cen bo vplivala na milijone potnikov, ki uporabljajo francosko železniško omrežje. Napovedana sprememba cenovnih tarif sledi širšemu trendu postopnega zviševanja stroškov prevoza v Franciji, vendar v okvirih, ki so nižji od splošne rasti življenjskih stroškov. Podjetje SNCF Voyageurs želi s to potezo ohraniti konkurenčnost železniškega prometa v primerjavi z drugimi oblikami transporta, hkrati pa zagotoviti sredstva za vzdrževanje in razvoj infrastrukture hitrih železniških povezav. Potniki bodo morali pri načrtovanju potovanj v letu 2026 upoštevati nekoliko višje izdatke, čeprav gre za relativno zmeren dvig cen.

Neznani storilci so med božičnimi prazniki v Gelsenkirchnu na zahodu Nemčije izvedli obsežen in tehnološko dovršen rop lokalne hranilnice. Po navedbah nemške policije so roparji z uporabo velikega industrijskega svedra prevrtali steno trezorja, nato pa izpraznili približno 3000 varnostnih predalov. V njih so bili shranjeni gotovina, zlato in dragocen nakit, skupna škoda pa je po prvih ocenah preiskovalcev dosegla 30 milijonov evrov. Storilci so izkoristili mirno praznično obdobje, ko je bila banka zaprta, zato je njihovo dejanje ostalo neopaženo do ponovnega odprtja poslovalnice. Dogodek je v lokalni skupnosti sprožil val ogorčenja in strahu. V torek zjutraj se je pred poslopjem banke zbrala množica zaskrbljenih strank, ki so zahtevale informacije o svojih dragocenostih. Zaradi agresivnega vedenja nekaterih posameznikov in groženj uslužbencem je morala posredovati policija, banka pa je ostala zaprta iz varnostnih razlogov. Predstavnik banke Frank Krallmann je v izjavi za javnost poudaril, da so vsi vpleteni v šoku, saj je bilo izropanih več kot 95 odstotkov vseh najetih sefov. Policija nadaljuje z intenzivno preiskavo, storilci pa ostajajo na prostosti.

Francoska vlada je uradno prestavila uveljavitev prepovedi uporabe plastičnih lončkov za enkratno uporabo z leta 2026 na leto 2030. Odločitev o štiriletnem zamiku so sprejeli zaradi močnega pritiska industrije in težav pri iskanju primernih alternativnih materialov, ki bi lahko v celoti nadomestili plastiko. Ukrep je sprožil ostre odzive okoljevarstvenih organizacij, ki opozarjajo na kopičenje odpadkov. Preložitev banje pomeni pomemben korak nazaj v francoski okoljski politiki, saj so bili prvotni načrti precej bolj ambiciozni. Vlada pojasnjuje, da gospodarstvo potrebuje več časa za prilagoditev tehnološkim izzivom in logističnim spremembam, ki jih prinaša popolna opustitev plastike v gostinstvu in maloprodaji.

Španska vlada je prek ministrstva za potrošnike sedmim spletnim platformam za kratkoročni najem nepremičnin odredila takojšen umik 138 oglasov za počitniške nastanitve v izraelskih naseljih na okupiranih palestinskih ozemljih. Ukrep temelji na oktobrskem kraljevem dekretu, ki prepoveduje oglaševanje proizvodov in storitev iz naselij, ki jih mednarodno pravo obravnava kot nezakonita. Ministrstvo je multinacionalke opozorilo, da bodo v primeru neupoštevanja odločbe sledili nadaljnji vladni ukrepi, čeprav specifičnih sankcij še niso opredelili. Minister za socialne pravice in potrošnike Pablo Bustinduy je poudaril, da takšne objave prispevajo k normalizaciji in ohranjanju kolonialnega režima. Ta poteza je del širše politike vlade premierja Pedra Sancheza, ki vključuje tudi embargo na orožje za Izrael in podporo palestinskemu prebivalstvu v luči vojaške kampanje v Gazi. Podobni pravni pritiski na platforme, kot sta Airbnb in Booking, se vrstijo tudi v Franciji, kjer so nevladne organizacije že vložile tožbe zaradi spodbujanja turizma na okupiranih območjih.

Upravno pritožbeno sodišče v Toulousu je v ponedeljek razsodilo v prid nadaljevanju gradnje avtoceste A69, ki bo povezala mesti Toulouse in Castres na jugozahodu Francije. Sodišče je sledilo mnenju javnega poročevalca in potrdilo veljavnost okoljevarstvenega dovoljenja, ki je nujno za dokončanje projekta. Ta odločitev pomeni pomemben pravni mejnik v dolgoletnem sporu, ki je polariziral lokalno javnost in sprožil številne proteste okoljevarstvenih aktivistov. Projekt, ki ga zagovorniki vidijo kot ključnega za gospodarski razvoj regije in boljšo povezanost, se je v zadnjem obdobju spopadal s številnimi pravnimi izzivi. Nasprotniki gradnje so trdili, da bo avtocesta povzročila nepopravljivo škodo lokalnemu ekosistemu in kmetijskim zemljiščem. Kljub njihovim prizadevanjem za zaustavitev del je sodišče ocenilo, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za dokončanje gradnje, s čimer se končuje eno najodmevnejših pravnih poglavij v francoski infrastrukturni politiki.

Železniški promet med Londonom in celinsko Evropo je bil v torek močno moten zaradi resne okvare električnega napajanja v predoru pod Rokavskim prelivom. Družba Eurostar je do preklica odpovedala vse linije, ki povezujejo britansko prestolnico s Parizom, Brusljem in Amsterdamom. Težave so se začele, ko je vlak LeShuttle podjetja Getlink, ki prevaža vozila in potnike, sredi predora ostal brez napajanja, zaradi česar je na stotine ljudi obtičalo 75 metrov pod morsko gladino. Potniki so bili več ur ujeti v vagonih brez dostopa do gostinskih storitev, nekateri pa so bili primorani izstopiti in hoditi po servisnih poteh predora. Upravljavec predora Getlink in prevoznik Eurostar sta potnikom svetovala, naj svoja potovanja prestavijo na poznejši datum in se ne približujejo železniškim postajam. Podjetje Eurostar je prizadetim ponudilo možnosti brezplačne zamenjave vozovnic, izdajo elektronskih dobropisov ali celotno povračilo kupnine v roku 28 dni. Kljub prizadevanjem inženirjev, da bi napako čim prej odpravili, so številni vlaki ostali odpovedani tudi v večernih urah, kar je povzročilo obsežen logistični kaos na ključni prometni povezavi med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo.

Med božičnimi prazniki so neznani storilci v Gelsenkirchnu z velikim vrtalnikom oropali banko in odtujili za 30 milijonov evrov. Rop je povzročil ogorčenje strank zaradi varnostnih ukrepov banke. Izpraznili so skoraj 3000 sefov, polnih gotovine, zlata in nakita.

Skoraj desetletje po odločitvi za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije in pet let po koncu prostega gibanja oseb se britanski državljani, ki živijo v Evropi, še vedno srečujejo s številnimi težavami pri uveljavljanju svojih pravic. Fiona Godfrey iz organizacije British in Europe opozarja, da proces zagotavljanja pravne varnosti ostaja nedokončan in bi se v prihodnje lahko še dodatno zapletel. Kljub uradnemu izstopu mnogi Britanci na celini še vedno čutijo neposredne birokratske in statusne posledice, ki so nastale po koncu prostega pretoka oseb. Analitiki in strokovnjaki ob tem pozivajo k pogumnejšemu pristopu k ponovnemu zbliževanju med Londonom in Brusljem. Glede na to, da Evropska unija predstavlja največji in najbližji trg za britansko gospodarstvo, se pojavljajo vse glasnejše zahteve po prevrednotenju medsebojnih odnosov. Trenutne napetosti, ki vključujejo vprašanja finančnih obveznosti in trgovinskih pogojev, kažejo na nujnost vzpostavitve stabilnejšega okvira sodelovanja, ki bi koristil obema stranema in omilil negativne vplive na življenja posameznikov.

Indijska vlada je uradno sporočila, da je država po obsegu bruto domačega proizvoda (BDP) prehitela Japonsko in tako postala četrto največje gospodarstvo na svetu. Po ocenah New Delhija indijski BDP trenutno znaša 4.180 milijard ameriških dolarjev, kar naj bi zadoščalo za prevzem četrtega mesta na svetovni lestvici. Indijske oblasti so ob tem poudarile, da je njihov naslednji cilj na gospodarskem področju prehitevanje Nemčije, kar naj bi se po njihovih napovedih zgodilo v prihodnjih nekaj letih. Kljub optimističnim izjavam indijskega političnega vrha pa Mednarodni denarni sklad (MDS) ostaja previdnejši v svojih ocenah. Institucija uradno še ni potrdila te spremembe na svetovnem trgu in napoveduje, da bo Indija Japonsko dejansko prehitela šele v prihodnjem letu. Razhajanja med uradnimi podatki New Delhija in napovedmi mednarodnih institucij kažejo na indijsko ambicijo po hitri uveljavitvi statusa globalne gospodarske velesile, medtem ko svetovni analitiki čakajo na konsolidirane podatke za potrditev teh trditev.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu prepovedala vstop v Združene države Amerike. Ukrep, ki je stopil v veljavo 23. decembra, je posledica Bretonovih prizadevanj za strogo regulacijo velikih tehnoloških platform in boja proti spletnim dezinformacijam v okviru evropske digitalne zakonodaje. Washington tovrstno regulacijo interpretira kot napad na ameriške interese in suverenost, medtem ko Breton poudarja, da so bili njegovi ukrepi usmerjeni izključno v zaščito evropskih državljanov in demokracije. Breton je v nastopu na radiu RTL opozoril, da ta odločitev presega vprašanje posameznika in pomeni nevaren presedan za delovanje evropskih institucij. Po njegovih besedah bi dopuščanje tovrstnega ustrahovanja otežilo delo njegovim naslednikom in spodkopalo neodvisnost evropskega mandata. Evropske države je pozval k hitremu in odločnemu odzivu ter k tehnološkemu in političnemu »preoboroževanju« celine, saj meni, da je Evropa obdana s »plenilci«, ki ogrožajo njene interese.