Skoraj desetletje po odločitvi za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije in pet let po koncu prostega gibanja oseb se britanski državljani, ki živijo v Evropi, še vedno srečujejo s številnimi težavami pri uveljavljanju svojih pravic. Fiona Godfrey iz organizacije British in Europe opozarja, da proces zagotavljanja pravne varnosti ostaja nedokončan in bi se v prihodnje lahko še dodatno zapletel. Kljub uradnemu izstopu mnogi Britanci na celini še vedno čutijo neposredne birokratske in statusne posledice, ki so nastale po koncu prostega pretoka oseb. Analitiki in strokovnjaki ob tem pozivajo k pogumnejšemu pristopu k ponovnemu zbliževanju med Londonom in Brusljem. Glede na to, da Evropska unija predstavlja največji in najbližji trg za britansko gospodarstvo, se pojavljajo vse glasnejše zahteve po prevrednotenju medsebojnih odnosov. Trenutne napetosti, ki vključujejo vprašanja finančnih obveznosti in trgovinskih pogojev, kažejo na nujnost vzpostavitve stabilnejšega okvira sodelovanja, ki bi koristil obema stranema in omilil negativne vplive na življenja posameznikov.

Indijska vlada je uradno sporočila, da je država po obsegu bruto domačega proizvoda (BDP) prehitela Japonsko in tako postala četrto največje gospodarstvo na svetu. Po ocenah New Delhija indijski BDP trenutno znaša 4.180 milijard ameriških dolarjev, kar naj bi zadoščalo za prevzem četrtega mesta na svetovni lestvici. Indijske oblasti so ob tem poudarile, da je njihov naslednji cilj na gospodarskem področju prehitevanje Nemčije, kar naj bi se po njihovih napovedih zgodilo v prihodnjih nekaj letih. Kljub optimističnim izjavam indijskega političnega vrha pa Mednarodni denarni sklad (MDS) ostaja previdnejši v svojih ocenah. Institucija uradno še ni potrdila te spremembe na svetovnem trgu in napoveduje, da bo Indija Japonsko dejansko prehitela šele v prihodnjem letu. Razhajanja med uradnimi podatki New Delhija in napovedmi mednarodnih institucij kažejo na indijsko ambicijo po hitri uveljavitvi statusa globalne gospodarske velesile, medtem ko svetovni analitiki čakajo na konsolidirane podatke za potrditev teh trditev.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu prepovedala vstop v Združene države Amerike. Ukrep, ki je stopil v veljavo 23. decembra, je posledica Bretonovih prizadevanj za strogo regulacijo velikih tehnoloških platform in boja proti spletnim dezinformacijam v okviru evropske digitalne zakonodaje. Washington tovrstno regulacijo interpretira kot napad na ameriške interese in suverenost, medtem ko Breton poudarja, da so bili njegovi ukrepi usmerjeni izključno v zaščito evropskih državljanov in demokracije. Breton je v nastopu na radiu RTL opozoril, da ta odločitev presega vprašanje posameznika in pomeni nevaren presedan za delovanje evropskih institucij. Po njegovih besedah bi dopuščanje tovrstnega ustrahovanja otežilo delo njegovim naslednikom in spodkopalo neodvisnost evropskega mandata. Evropske države je pozval k hitremu in odločnemu odzivu ter k tehnološkemu in političnemu »preoboroževanju« celine, saj meni, da je Evropa obdana s »plenilci«, ki ogrožajo njene interese.

Francoska vlada je uradno zamaknila izvajanje prepovedi plastičnih materialov v kozarcih za enkratno uporabo, ki bi morala po prvotnih načrtih stopiti v veljavo 1. januarja 2026. Po novem odloku, objavljenem v uradnem listu, se ta rok podaljšuje do leta 2030. Kot ključni razlog za to odločitev so pristojni organi navedli pomanjkanje tehnične izvedljivosti za popolno odstranitev plastike iz omenjenih izdelkov v krajšem časovnem obdobju. Ta poteza predstavlja že drugi odmik vlade od predvidenih okoljskih standardov na področju embalaže. Odločitev je bila sprejeta kljub prizadevanjem za zmanjšanje onesnaževanja z mikroplastiko in zavezi k prehodu na krožno gospodarstvo. Vladni predstavniki so poudarili, da industrija trenutno še nima na voljo ustreznih alternativnih materialov, ki bi zagotavljali enako funkcionalnost brez vsebnosti polimerov, kar je privedlo do prilagoditve časovnega načrta za uveljavitev strožje zakonodaje.

V francoski regiji Oksitanija so se v torek zjutraj obnovili protesti kmetov, ki so v znak nezadovoljstva nad trenutnimi razmerami v kmetijstvu nadaljevali z blokado avtoceste A64. Protestniki opozarjajo na nevzdržne pogoje dela in tujo konkurenco, ki po njihovem mnenju ogroža domačo pridelavo hrane. Poleg cestnih blokad so se aktivnosti razširile tudi na trgovske verige. V Carcassonnu so člani sindikatov Coordination rurale in Confédération paysanne izvedli simbolno akcijo v hipermarketu Leclerc. Iz polic so začeli odstranjevati uvožene kmetijske proizvode, s čimer so želeli neposredno opozoriti na pretirano prisotnost tujega blaga na domačem trgu. Kmetje zahtevajo pravičnejše cene za svoje pridelke in omejitev uvoza izdelkov, ki ne izpolnjujejo enakih standardov kot francoski proizvodi.

Eurostar je napovedal postopno ponovno vzpostavitev prometa skozi predor pod Rokavskim prelivom po celodnevni prekinitvi zaradi težav z električnim napajanjem. Potnikom priporočajo, naj preložijo svoja potovanja. Medtem so številni potniki na postaji Gare du Nord izrazili razočaranje zaradi odpovedi vlakov in so bili prisiljeni iskati hotelske nastanitve.

Po dnevu kaosa zaradi izpada električne energije v predoru pod Rokavskim prelivom so vlaki v sredo ponovno začeli voziti v obe smeri. Eurostar je odpovedal vse vlake iz Londona v Evropo, kar je povzročilo večurne zamude za tisoče potnikov.

Francoska agencija za upravljanje državnega dolga (AFT) je v torek napovedala, da si bo Francija v letu 2026 na finančnih trgih izposodila rekordnih 310 milijard evrov. Gre za najvišji nominalni znesek zadolževanja v zgodovini države, ki bo porabljen za financiranje proračunskih potreb in odplačevanje obstoječih obveznosti. Kljub temu da Francija trenutno nima potrjenega proračuna za leto 2026, bo zadolževanje omogočil poseben zakon, ki ga je v soboto razglasil predsednik Emmanuel Macron. Znesek 310 milijard evrov predstavlja približno 10 odstotkov francoskega bruto domačega proizvoda (BDP), kar je v sorazmerju z deležem zadolževanja v letu 2025. Agencija AFT je ob tem poudarila, da se lahko načrtovani znesek še prilagodi glede na končno vsebino zakona o financah za leto 2026. Sredstva bodo pridobljena z izdajo srednjeročnih in dolgoročnih obveznic z dospelostjo enega leta ali več. Za primerjavo, v letu 2024 je neto zadolževanje znašalo 285 milijard evrov, v letu 2025 pa 300 milijard evrov, kar kaže na postopno naraščanje potreb po zunanjem financiranju drugega največjega gospodarstva v evroobmočju.

Eurostar je napovedal, da bo v sredo ponovno vzpostavil polno storitev, vendar opozarja na morebitne nadaljnje motnje. Potniki so obtičali na vlakih čez noč, saj se je kaos zaradi izpada električne energije nadaljeval tudi v novo leto. Pričakovati je zamude in odpovedi.

Upravno sodišče v Toulousu je potrdilo okoljevarstveno dovoljenje za gradnjo avtoceste A69 med Toulousom in Castresom ter s tem omogočilo nadaljevanje del. Sodišče je ugotovilo, da je projekt v javnem interesu in da ni drugih alternativnih rešitev. Ministerstvo za promet je odločitev pozdravilo, koncesionar Atosca pa nadaljuje z deli.

Združene države Amerike so se dogovorile, da bodo Združenim narodom prispevale 2 milijardi dolarjev za humanitarno pomoč v letu 2026. Sredstva bodo namenjena 17 programom pomoči ob izrednih razmerah ZN, upravljala pa jih bo Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA).

Francoska informativna televizijska postaja CNews, ki deluje pod okriljem skupine Canal+, je v letu 2025 prvič v svoji zgodovini zasedla prvo mesto po gledanosti med informativnimi programi v Franciji. Po uradnih podatkih inštituta Médiamétrie, ki so bili objavljeni v ponedeljek, 29. decembra 2025, je postaja CNews v preteklem letu zabeležila 3,4-odstotni tržni delež. S tem rezultatom je prehitela svojo glavno tekmico, postajo BFMTV, ki je leto zaključila z 2,8-odstotnim tržnim deležem. Preklop na vrhu gledanosti pomeni pomemben mejnik na francoskem medijskem trgu, saj je postaja BFMTV, ki je zdaj del skupine CMA Média, dolga leta veljala za nesporno vodilno silo med informativnimi kanali. Vzpon postaje CNews, ki je v lasti skupine Vincenta Bolloréja, odraža spreminjajoče se navade gledalcev in dinamiko na področju televizijskega podajanja novic v Franciji. Razlika med vodilnima postajama je ob koncu leta znašala 0,6 odstotne točke v korist CNews, kar potrjuje trend rasti, ki ga je postaja beležila skozi celotno koledarsko leto.

Hongkonški finančni minister Paul Chan je dejal, da bo Hongkong leto zaključil z močno rastjo, ki bo presegla pričakovanja in se bo nadaljevala tudi v letu 2026. Azijske delnice so bile mešane po medlih praznikih na Wall Streetu, medtem ko so se hongkonške delnice ob znakih politike celinske Kitajske znižale. Kitajska vojska je napovedala vojaške vaje okoli Tajvana, kar je povečalo napetosti.

V Franciji se bodo s 1. januarjem 2026 zvišale cene pregledov pri številnih specialistih, vključno s pediatri, psihiatri, nevrologi in dermatologi. Povišanje je del dogovora z zavarovalnico iz leta 2024, kljub prvotni preložitvi zaradi finančnih težav zdravstvene zavarovalnice. Reforme vključujejo širše spremembe v načinu nagrajevanja zdravnikov.

Kitajska vojska je nenadoma napovedala vojaško vajo okoli Tajvana z imenom "Justice Mission-2025", ki bo vključevala tudi streljanje z bojevim strelivom. Vojaška vaja je usmerjena proti ZDA, Japonski in Tajvanu. Kitajska državna uprava za Tajvan je izjavila, da je namen vojaške vaje ustaviti tajvanske separatiste in zunanje sile. Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo vaja vplivala na mednarodne lete in trgovske ladje v okolici Tajvana. V času vaje je bilo zaznanih 14 kitajskih vojnih ladij v bližini Tajvana.

Hongkonško gospodarstvo naj bi leto končalo z močno rastjo, ki presega pričakovanja, pozitivni trend pa naj bi se nadaljeval v leto 2026, je dejal finančni sekretar Paul Chan. Rast v letu 2025 naj bi dosegla 3,2 odstotka. Azijske delnice so bile mešane po med prazniki na Wall Streetu, medtem ko so kitajske sile izvajale vojaške vaje okoli Tajvana. Hongkonški delniški trg je padel zaradi signalov kitajske politike.

Kitajska je začela obsežne vojaške vaje okoli Tajvana, ki jih obravnava kot odcepljeno provinco. Vaje so se začele danes, pred tem pa je Kitajska napovedala izvedbo strelskih vaj z ostro municijo v petih območjih okoli Tajvana. Do teh dejanj je prišlo zaradi naraščajočih napetosti med Kitajsko in Japonsko ter nedavne dobave ameriškega orožja Tajvanu.

Francoska vlada in poslanci si bodo morali prizadevati za pripravo ustreznega proračuna za leto 2026. Izvršna oblast upa, da se bo delo nadaljevalo 6. januarja.

Zaradi pomanjkanja proračuna se v Franciji obetajo težave pri financiranju različnih področij, vključno z inflacijo in programom MaPrimeRénov'. Brez finančnih sredstev se seznam opuščenih projektov in investicij povečuje, kar bo imelo negativen vpliv na gospodarsko situacijo.

Kitajsko podjetje BYD naj bi leta 2025 prehitelo Teslo in postalo največji svetovni proizvajalec električnih vozil po letni prodaji.