Voditelji Evropske unije so se dogovorili o zagotovitvi obsežnega posojila Ukrajini brez obresti za prihodnji dve leti, da bi zadovoljili njene vojaške in gospodarske potrebe. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo, ki bi jim omogočile uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in denar nujno potrebuje do pomladi.

Francoski javni dolg je konec tretjega četrtletja 2025 dosegel 3.482,2 milijarde evrov, kar predstavlja 117,4 % bruto domačega proizvoda (BDP). To je povečanje s 115,7 % v prejšnjem četrtletju, je sporočil Insee. V obdobju od julija do septembra se je dolg povečal za 65,9 milijarde evrov. Francija je po zadnjih podatkih tretja najbolj zadolžena država v Evropski uniji, za Grčijo in Italijo.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je voditeljem EU sporočila, da bo podpis trgovinskega sporazuma med EU in Mercosurjem, ki je bil sprva predviden za 20. december v Braziliji, preložen na januar. Von der Leynova meni, da je tritedenska zamuda sprejemljiva, opozicija pa ob tem zahteva zagotovila.

Mobilizacija kmetov v Franciji grozi z blokado cest med prihajajočimi prazniki. Bison Futé je že razglasil petek za dan povečanega prometa v smeri odhodov, kar nakazuje na morebitne težave pri potovanjih.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o odobritvi ogromnega brezobrestnega posojila Ukrajini za kritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Kljub temu niso uspeli premostiti razlik z Belgijo, kar bi jim omogočilo uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Po skoraj štirih letih vojne Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o velikem brezobrestnem posojilu Ukrajini za pokritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Francoska vlada je pred mešano parlamentarno komisijo pozvala poslance in senatorje, naj pri pripravi proračuna za leto 2026 ne mešajo tega z naslednjimi predsedniškimi volitvami leta 2027. Tiskovna predstavnica vlade Maud Bregeon je poudarila, da uporaba ustavnega člena 49.3 ni možnost in da je treba proračun za leto 2026 obravnavati ločeno od morebitnih predsedniških kandidatur.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil zadovoljstvo z zamikom podpisa trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in državami Mercosurja, vendar ni izključil možnosti, da bi do podpisa prišlo januarja. Macron meni, da je še prezgodaj za odločitev, ali bo Francija sporazum sprejela, kljub močnemu nasprotovanju francoskih kmetov in političnih strank. Sébastien Lecornu se bo sestal s kmetijskimi sindikati, da bi razpravljali o tem vprašanju.

Francoski premier se bo v petek sestal s štirimi glavnimi kmetijskimi sindikati, da bi razpravljali o nadaljnjih korakih po kmečkih protestih. Od teh pogovorov in napovedi je odvisna prihodnost kmetijske politike.

Vladimir Putin je izjavil, da ukrajinske oblasti zavračajo mirno rešitev konflikta in da ruske sile napredujejo na vseh frontah v Ukrajini. Ponovil je, da Ukrajina ni pripravljena na pogajanja o ozemeljskih vprašanjih, Rusija pa si želi končati vojno z "miroljubnimi sredstvi", pri čemer poudarja nujnost odprave "glavnih vzrokov konflikta". Napovedal je tudi, da bo Evropa morala vrniti ukradeno rusko premoženje.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Posojilo bo zagotovilo 24 od 27 držav članic EU. Madžarska, Češka in Slovaška pri tem ne bodo sodelovale.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal popolno blokado vseh sankcioniranih naftnih tankerjev, ki plujejo v Venezuelo in iz nje. Ta poteza je sprožila ogorčenje v Caracasu, ki jo je označil za 'hujskaške grožnje'. Napoved zaostruje že tako napete odnose med ZDA in Venezuelo, medtem ko ameriška administracija poskuša venezuelski režim povezati s tihotapljenjem drog.

TikTok je podpisal sporazum o prodaji svojega ameriškega poslovanja trem ameriškim investitorjem, Oracle, Silver Lake in MGX, kar bo zagotovilo nadaljnje delovanje priljubljene platforme za deljenje videoposnetkov v Združenih državah Amerike. S tem sporazumom naj bi investitorji dobili večinski delež v novi ameriški enoti.

V Argentini so potekali množični protesti proti reformi delovne zakonodaje, ki jo predlaga predsednik Javier Milei. Reforma vključuje možnost 12-urnega delovnika in omejitve stavk. Sindikati trdijo, da bo reforma poslabšala delovne pogoje, vlada pa meni, da bo pospešila zaposlovanje. Protesti so se končali z napovedjo sindikatov o možnosti splošne stavke.

Predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, ki bi lahko ponovno razvrstil marihuano kot manj nevarno drogo, kar bi odprlo nove možnosti za medicinsko uporabo. Ukaz usmerja ministrstvo za pravosodje, da pospeši postopek ponovne razvrstitve marihuane na zvezni ravni. Republikanski zakonodajalci so se odzvali z nasprotovanjem tej potezi.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, se je odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in dejal, da razkrivajo resnične namere ZDA glede Venezuele. Maduro je pozval k enotnosti Velike Kolumbije in obtožil Washington, da želi vsiliti marionetno vlado za izkoriščanje venezuelskih virov. Kitajska in Rusija sta podprli Venezuelo v Združenih narodih proti ukrepom Trumpove administracije.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je obvestila voditelje EU, da je podpis trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in državami Mercosur preložen na januar. Odločitev je bila sprejeta po protestih evropskih kmetov v Bruslju.

Združenje evropskih letališč je pozvalo k nujni reviziji novega mejnega sistema EU zaradi naraščajočih operativnih težav, ki bi lahko vplivale na počitniško sezono.

Evropska centralna banka (ECB) je po pričakovanjih obdržala svoje obrestne mere nespremenjene. Odločitev je posledica obvladovane inflacije in rahle revizije gospodarske rasti navzgor, vendar v zelo negotovem geopolitičnem kontekstu. Pojašnjeno je, kako so obrestne mere ECB ključne za evropsko gospodarstvo.

Notarji so v svojem letnem poročilu izrazili optimizem glede oživitve nepremičninskega trga, predvsem pri starejših nepremičninah, saj se ob koncu leta kažejo številni pozitivni znaki.