APDEJT.si

Zaposleni francoskega časnika Le Parisien so se odločili za dvodnevno stavko, ki se je začela v četrtek in bo trajala do petka zvečer. Razlog za stavko je zaskrbljenost zaradi morebitne prodaje časnika medijski skupini Bolloré. Na skupščini je več kot 70 % zaposlenih glasovalo za stavko, s čimer so izrazili nasprotovanje prodaji.

Bolnišnice v Bretanji se soočajo z resnimi težavami zaradi rekordnih finančnih primanjkljajev in močno dotrajanih stavb. Pomanjkanje sredstev onemogoča nujno potrebne prenove in razvoj dejavnosti, kar poslabšuje dostop do zdravstvene oskrbe. Zaradi sistema financiranja na podlagi aktivnosti imajo bolnišnice zelo malo manevrskega prostora za naložbe, obljubljena pomoč za obnovo pa se ne uresničuje.

Apple je pozval Evropsko unijo, naj opusti prelomni zakon o digitalni konkurenci (DMA), s trditvijo, da zakon predstavlja varnostna tveganja in ustvarja slabšo izkušnjo za uporabnike v EU. Apple in EU sta se že večkrat sporekla glede DMA, pri čemer Apple trdi, da zakon izpostavlja uporabnike novim tveganjem.

Po podatkih Insee se je francoski javni dolg v drugem četrtletju povečal za 71 milijard evrov in dosegel 3.416 milijard evrov, kar predstavlja 115,6 % BDP. Povečanje dolga je predvsem posledica povečanja državnega dolga za 64,3 milijarde evrov. Novi premier se sooča z velikimi proračunskimi izzivi.

Donald Trump je v Beli hiši zamenjal portret Joeja Bidna z "napravo za podpisovanje". Recep Tayyip Erdoğan se je v Beli hiši srečal s Trumpom na pogovorih med ZDA in Turčijo.

V Franciji so farmacevti prekinili stavko po dogovoru z vlado, ki je začasno, za najmanj tri mesece, ustavila izvajanje odloka o znižanju zgornje meje komercialnih rabatov na generična zdravila. Ta odlok je sprožil močan odpor med farmacevti, a vlada je pozdravila dogovor kot "konkreten napredek v preoblikovanju vloge lekarn".

Donald Trump je po poročanju različnih medijev, kot so elconfidencial.com, liberation.fr in noticiasaominuto.com, zatrdil, da je bil med svojim govorom v Združenih narodih žrtev "trojne sabotaže", ki naj bi vključevala težave z dvigalom, teleprompterjem in zvokom. Zahteval je takojšnjo preiskavo dogodka s strani ZN.

Francoski minister Sébastien Lecornu je po srečanjih s sindikati in delodajalci napovedal, da ne bo "deloval na silo" in želi od socialnih partnerjev prejeti prispevke o petih tematikah s področja dela in socialne zaščite. Sindikati so sicer napovedali mobilizacijo za 2. oktober, ker niso prejeli odgovorov na svoje zahteve.

V Maroku ministrica za gospodarstvo in finance opozarja na izzive formalizacije ekonomije druge roke in obdavčitve prodajalcev oblačil "friperie", kar je ključno za uravnoteženje gospodarstva. Mesto Ženeva v Švici pričakuje proračunski primanjkljaj v višini 62,1 milijona frankov za leto 2026 zaradi znižanja davkov, medtem ko kanton Neuchâtel napoveduje presežek v višini 14,6 milijona frankov, ki je dosežen s pomočjo preusmeritve sredstev iz rezerve za gospodarske politike.

Evropska komisija preučuje možnost uvedbe carin na rusko nafto, ki jo uvažata Madžarska in Slovaška. Ta ukrep sledi mednarodnim pritiskom in skrbi glede energetske varnosti. Predlog naj bi bil kmalu predstavljen, kar bi lahko vplivalo na zmanjšanje uvoza ruske nafte v te države. Donald Trump je EU obtožil financiranja vojne proti sebi, kar je prispevalo k razpravi o novih tarifah.

Francija in Nemčija se soočata z vse večjimi nesoglasji glede razvoja prihodnjega evropskega bojnega letala (SCAF), kar je privedlo do zaostritve odnosov. Nemčija raziskuje alternativne možnosti razvoja, medtem ko je Francija, s podporo Dassaulta, pripravljena projekt izpeljati samostojno, če dogovor ne bo dosežen. Dassault trdi, da je zmožen samostojno voditi projekt od začetka do konca.

Pariško pritožbeno sodišče je farmacevtsko skupino Sanofi obsodilo na plačilo več kot 150 milijonov evrov odškodnine francoski zavarovalnici (Assurance Maladie) zaradi kampanje blatenja generičnih različic antikoagulanta Plavix med letoma 2009 in 2015.

Sergej Lavrov je ponovno obtožil Zahod, da je odgovoren za vojno v Ukrajini, pri čemer je obtožil NATO in EU sodelovanja. Donald Trump naj bi zagrozil z novimi sankcijami proti Rusiji, pošiljal dodatno pomoč Kijevu in morda podprl vstop Ukrajine v NATO in Evropsko unijo. Želi tudi, da Ukrajina ponovno zasede območja.

Francosko kasacijsko sodišče je razsodilo, da imajo lastniki vozil, prizadetih v aferi Dieselgate, pet let časa za izpodbijanje nakupa, začenši od trenutka, ko so bili obveščeni o napaki, in ne od samega nakupa. Ta odločitev omogoča večjemu številu lastnikov vozil, da izpodbijajo nakup.

Parlamentarna preiskava v Franciji je predlagala, da se podaljša in razširi nadzor nad najemninami, ki je trenutno v veljavi v 72 občinah. Eksperimentalno obdobje nadzora najemnin naj bi se izteklo novembra 2026. Predlog vključuje razširitev nadzora na vse občine na območjih s pomanjkanjem stanovanj in njihove sosednje občine.

Kremlj je zavrnil Trumpove izjave, da je Rusija "tiger iz papirja", in poudaril, da Rusija vidi možnost ponovnega osvajanja izgubljenih ozemelj s strani Ukrajine kot nerealno. Dmitrij Peskov je dejal, da je Rusija prej medved kot tiger iz papirja. Trumpove izjave so vzbudile previdnost v Ukrajini, nekateri pa upajo, da bodo njegove besede podprte s konkretno podporo. Berlin meni, da Trumpove izjave povečujejo pritisk na Rusijo.

Kremlj je zavrnil Trumpove izjave, da Rusija ni sposobna hitro premagati Ukrajine, in poudaril, da je Rusija stabilna ter nima druge možnosti kot nadaljevati konflikt. Kremelj je označil idejo, da bi Ukrajina lahko ponovno osvojila ozemlja, za napačno. Dodali so, da je Putin večkrat ponudil rešitev temeljnih vzrokov ukrajinske krize, a so jo ZDA in Evropa kategorično zavrnile.

Francoski poslanec François Ruffin je predlagal drastičen ukrep proti bogatim posameznikom, ki bi se izognili plačilu davkov z odhodom iz Francije. Ruffin meni, da bi tem posameznikom morali odvzeti državljanske pravice kot obliko sankcije. Predlog je odgovor na grožnje nekaterih premožnih posameznikov, da bodo zapustili državo, če bo vlada uvedla nove davke na visoka premoženja.

Študija Drees je pokazala, da ima Francija nižjo stopnjo revščine od povprečja Evropske unije, vendar višji delež prebivalstva z nizkimi dohodki. Medtem ko je v Franciji 14 % revnih (v primerjavi s povprečjem 17 % v EU), je 13 % ljudi z nizkimi dohodki (v primerjavi s povprečjem 12 % v EU). Študija tudi kaže, da je revščina manj pogosta med upokojenci v Franciji.

Po srečanju z premierjem Sébastienom Lecornujem v Matignonu, sindikati niso bili zadovoljni z "odsotnostjo jasnih odgovorov" in predlagajo nov dan mobilizacije, ki naj bi se zgodil 2. oktobra. Sekretarka CFDT, Marylise Léon, je srečanje označila za zamujeno priložnost.