APDEJT.si

Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je v svojem zgodovinskem posvetovalnem mnenju ugotovilo, da imajo države, zlasti bogate, pravno dolžnost, da se borijo proti podnebni krizi in da neukrepanje lahko pomeni kršitev človekovih pravic. Sodišče je v svoji prvi podnebni posvetovalni odločbi izpostavilo, da bi bogate države lahko morale plačati poplačila za škodo, povzročeno revnejšim državam. Aktivisti, kot je Flora Vano z Vanuatua, so pozdravili to odločitev kot korak k podnebni pravičnosti, pri čemer so poudarili, da "zdaj pravičnost ni več le sanje, temveč smer."

Tretji krog pogajanj med Ukrajino in Rusijo v Istanbulu se je zaključil s soglasjem o izmenjavi dodatnih 1.200 zapornikov. Kljub temu ni bilo doseženega nobenega napredka glede drugih vprašanj, saj so stališča obeh strani ostala oddaljena. Kijev je ponovno pozval k srečanju med predsednikoma Volodimirjem Zelenskim in Vladimirjem Putinom.

Na grškem otoku Siros so propalestinski aktivisti preprečili izkrcanje več kot 1600 izraelskim turistom z ladje za križarjenje. Kakih 150 do 300 protestnikov je na pristanišču s palestinskimi zastavami in transparenti pozivalo k koncu vojne v Gazi. Zaradi protesta je bila ladja prisiljena zapustiti otok, ne da bi potniki izstopili.

Več kot 100 humanitarnih organizacij je izdalo odmeven poziv, s katerim opozarjajo na obsežno lakoto v Gazi, kjer več kot 2 milijona ljudi po 21 mesecih vojne trpi zaradi ekstremnega pomanjkanja hrane in osnovnih potrebščin. Organizacije, med njimi Save the Children, kritizirajo izraelsko blokado, ki naj bi povzročila kolaps oskrbovalnih verig in prispevala k poslabšanju življenjskih razmer, kar naj bi vodilo v množično stradanje palestinskega prebivalstva.

Novinarski poročili francoske tiskovne agencije (AFP) iz Gaze izpostavljata težave pri poročanju o konfliktu zaradi lakote in uničenja, medtem ko Izrael zanika odgovornost za pomanjkanje hrane in smrt zaradi lakote v Gazi, za kar obtožuje palestinske militante. V Grčiji so pro-palestinski protestniki preprečili prihod 1.600 izraelskim turistom na otok Syros, kar dodatno kaže na mednarodne posledice konflikta.

Francoske oblasti so zaostrile pogoje potovanja za alžirske dostojanstvenike. Minister za notranje zadeve Bruno Retailleau je pojasnil, da so se za ta ukrep odločili, ker Alžirija zavrača sprejem 120 svojih državljanov, ki so jim v Franciji izdali obvezno odredbo za zapustitev ozemlja (OQTF). Ukrep je del diplomatskega spora med Parizom in Alžirjem, s katerim želi Francija pritisniti na Alžirijo glede vračanja njenih državljanov.

Mednarodno sodišče v Haagu je v posvetovalnem mnenju presodilo, da lahko države, ki kršijo svoje podnebne obveznosti, zahtevajo reparacije od najbolj prizadetih držav. To pomeni, da države, ki ne izpolnjujejo svojih zavez glede podnebnih sprememb, odgovarjajo za povzročeno škodo. Sodišče je priznalo neposredno odgovornost držav za učinke podnebnih sprememb, ki izhajajo iz njihovih emisij CO2, in poudarilo, da imajo države "stroge obveznosti varovanja podnebnega sistema", tudi do prihodnjih generacij. S tem je odprlo pot do "podnebnih reparacij" za države, ki kršijo svoje podnebne zaveze. Nova sodna praksa bi lahko spremenila odnose do najbolj onesnažujočih držav.

Japonska vlada je obžalovala odločitev Interpola o preklicu rdeče tiralice za okoljskega aktivista Paula Watsona in je pozvala k njegovi izročitvi. Tokio je potrdil, da nalog za aretacijo ameriško-kanadskega borca za pravice kitov ostaja v veljavi in je pozval "zadevne strani k izročitvi" Watsona. Japonska bo nadaljevala s pregonom.

Tretji krog mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino v Carigradu se je po samo 40 minutah zaključil brez pričakovanih prebojnih dogovorov. Strani sta kljub diametralno nasprotnim stališčem dosegli le minimalen napredek v obliki dogovora o izmenjavi 1.200 zapornikov. Ukrajina je predlagala srečanje predsednikov Zelenskega in Putina do konca avgusta, medtem ko je Rusija predlagala uvedbo 24- do 48-urnih premirij in izmenjavo trupel padlih vojakov. Pogajanja so potekala pod okriljem Turčije.

Uradni podatki, objavljeni v sredo, 23. julija, so potrdili, da je več kot 80 % prebivalcev Tuvaluja zaprosilo za avstralsko podnebno vizo. To je potrdilo grožnjo, ki jo naraščanje morske gladine predstavlja za otoško državo, in poudarilo prizadevanje za iskanje varnosti v Avstraliji, ki je sporazum o podnebnih migracijah z otočjem podpisala že leta 2024.

Evropska agencija za temeljne pravice (FRA) je v novem poročilu pozvala Evropsko unijo, naj se osredotoči na kaznovanje držav, ki migrante instrumentalizirajo za destabilizacijo bloka, namesto da bi ciljala na same posameznike – migrante in prosilce za azil. Poročilo poudarja, da bi morala EU spremeniti svoj pristop k upravljanju migrantskih tokov, ki jih spodbujajo "sovražne" vlade, in namesto tega uveljavljati sankcije proti državam, ki izkoriščajo ranljivost migrantov.

Kitajski predsednik Xi Jinping se bo v četrtek srečal s predsednikom Evropskega sveta Antóniom Costo in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. To srečanje označuje ponovno oživitev dialoga med Kitajsko in Evropsko unijo, kar je rezultat, kot kaže, notranjega kompromisa v Pekingu.

Japonski premier Shigeru Ishiba se je soočil z govoricami o odstopu po težkih senatnih volitvah za njegovo stranko, kljub nedavnemu trgovinskemu sporazumu z ZDA. Japonski mediji so namigovali, da je Ishibov odstop gotov po volilnem porazu LDP, vendar je Ishiba ta namigovanja zanikal in po poročanju virov blizu njega, bo odločitve sprejel šele po 1. avgustu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 23. julija podpisal zakon, ki odpravlja neodvisnost protikorupcijskih organov, kar je sprožilo zaskrbljenost med zavezniki. Parlament je zakon potrdil z veliko večino, kar je povzročilo val ogorčenja in prve večje politične demonstracije po ruski invaziji. Kritiki so opozorili, da zakon slabi boj proti korupciji in neodvisnost institucij.

Odnosi med Parizom in Berlinom so se otoplili kljub še vedno odprtim vprašanjem. Obisk francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Berlinu 23. julija je zaznamoval novo fazo v ponovni vzpostavitvi francosko-nemškega sodelovanja. Kljub temu pa ostajajo številna sporna področja in izzivi, zlasti v luči vzpona skrajne desnice, ki zmanjšuje manevrski prostor tako novemu kanclerju Friedrichu Merzu kot francoskemu predsedniku.

Več članov izraelske skrajne desnice, vključno z ministrom za finance v vladi Benjamina Netanjahuja, je predstavilo podroben načrt za vzpostavitev izraelskih naselbin v Gazi in razvoj turističnih kompleksov ob obali. Ta predlog vključuje izgradnjo "riviere" v Gazi, kar kaže na ambicije po širjenju izraelske prisotnosti na tem ozemlju.

Evropski ministri za notranje zadeve so se v Københavnu strinjali o potrebi po zunanji obravnavi prošenj za azil in pospešitvi deportacij zavrnjenih prosilcev. Francija je pri tem vprašanju razdeljena, saj Bruno Retailleau deluje samostojno. Cilj reforme azilnega sistema je učinkovitejše in hitrejše vračanje prosilcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za azil.

Donald Trump je ponovno napadel ameriško levico, Obamo in Clintonovo je obtožil poskusa državnega udara in izdaje. V zvezi z vojno v Ukrajini pa je poročano, da je po Trumpovem ultimatu ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen na pogajanja, čeprav Moskva ne pričakuje »čudežnih prebojev« na pogajanjih. Trump se je tudi znašel pod pritiskom zaradi primera Epstein, obtožbe pa je znova usmeril proti Obami kot organizatorju zarote proti njemu.

Interpol je 22. julija preklical rdečo tiralico za okoljskim aktivistom Paulom Watsonom, ki je bila izdana na zahtevo Japonske. Ta odločitev je ponovno odprla razpravo o legitimnosti dejanj proti kitolovu, saj Watson ni več iskan s strani Interpola po večletnem pregonu.

Združene države Amerike so se v torek umaknile iz Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Odločitev je bila sprejeta, ker sodelovanje v agenciji ni bilo v "nacionalnem interesu". Tiskovna predstavnica je izjavila, da je Unesco pristranski do Izraela in da spodbuja "razdiralne" vzroke. To je že drugič, da so se ZDA umaknile iz Unesca.