Svetovni mediji so poročali, da so ZDA z aretacijo Madura želele nasloviti države, ki jih Washington vidi kot problematične. Fiona Hill je kritizirala zunanjo politiko ZDA v povezavi z operacijo v Venezueli. Glede na poročilo NYT naj bi Maduro s svojimi javnimi nastopi spodbudil Trumpa k napadu na Venezuelo. Začasna predsednica Delsi Rodriguez se sooča z izzivom ohranjanja lojalnosti elit in upoštevanja ameriških zahtev.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, ki je po poročilih zahtevala najmanj 40 življenj, je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro ujet in prepeljan v ZDA. Donald Trump je razkril, da je Maduru ponudil možnost predaje, a jo je ta zavrnil. ZDA so napovedale začasni prevzem nadzora nad državo, medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, venezuelska skupnost v Južni Floridi pa je slavila Madurov padec.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Grška vlada je v sodelovanju s socialnimi partnerji napovedala obsežne spremembe na področju plač v zasebnem sektorju, ki bodo stopile v veljavo leta 2026. Po trenutnih načrtih se bo minimalna plača povišala na več kot 880 evrov, kar odraža prizadevanja države za izboljšanje življenjskega standarda po dolgotrajnih obdobjih varčevanja. Za določene kategorije zaposlenih bi povišanja lahko dosegla celo med 15 in 20 odstotki, kar predstavlja enega največjih skokov v zadnjih letih. Ključni element napovedanih sprememb je ponovna uvedba in razširitev kolektivnih pogajanj, s katerimi želijo oblasti doseči, da bi kolektivne pogodbe zajele čim večje število gospodarskih panog. Pričakovanja javnosti in socialnih partnerjev so izjemno visoka, saj naj bi novi ukrepi spodbudili gospodarsko rast in povečali kupno moč prebivalstva. Izvajanje prvih korakov te reforme se bo po napovedih začelo že v prihodnjih mesecih, ko bodo dorečeni končni okvirji sporazuma med vlado in sindikati.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Obsežna tehnična napaka v sistemu kontrole zračnega prometa v Grčiji je 4. januarja povzročila prekinitev letalskega prometa po vsej državi. Prizemljitev letov je povzročila kaos na letališčih, kjer je obtičalo na tisoče potnikov, vključno z Britanci, ki so se vračali s božičnih počitnic. Dolge čakalne vrste so nastale na mednarodnem letališču v Atenah in drugih regionalnih letališčih.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Donald Trump je ponoči objavil skoraj sto sporočil na Truth Social. Analiza opozarja na 'usodno napako' v Trumpovem pristopu do Venezuele, ki bi lahko sprožila negativne posledice. Strokovnjak meni, da ima Trump 'veliko za skrivati', saj se težave njegove administracije 'zaostrujejo'.

V Grčiji je v nedeljo, 4. januarja 2026, prišlo do popolne zaustavitve zračnega prometa zaradi hude tehnične okvare v komunikacijskem sistemu atenskega območja informacij o letih (FIR). Napaka v radijskih zvezah je onemogočila varno komunikacijo med kontrolorji zračnega prometa in posadkami letal, zaradi česar so oblasti iz varnostnih razlogov nemudoma ustavile vse vzlete in pristanke na mednarodnem letališču v Atenah ter na vseh regionalnih letališčih po državi. Zaradi nenadne prekinitve operacij je na tisoče potnikov obtičalo v odhodnih halah, kjer so nastale dolge vrste, letalski prostor nad Grčijo pa se je v kratkem času skoraj popolnoma izpraznil. Po večurnih prizadevanjih tehničnih služb so komunikacijske težave začeli odpravljati, kar je omogočilo postopno sprostitev prometa. Najprej so stekli notranji leti, vendar pristojne službe opozarjajo, da bodo zamude in odpovedi vplivale na letalski promet po celotni regiji še pozno v dan. Preiskava o vzrokih za sistemsko odpoved komunikacijske infrastrukture še poteka.

Tehnična okvara na sistemu radijskih frekvenc za vodenje zračnega prometa je povzročila obsežne motnje in odpovedi letov po celotni Grčiji. Težave so se začele v dopoldanskih urah, ko je zaradi napake v osrednjem komunikacijskem vozlišču v Atenah prišlo do skorajšnje zaustavitve vzletov in pristankov v vseh večjih grških letališčih, vključno s Hanijo, Heraklioni in Krfom. Podatki radarskega spremljanja letov so pokazali nenavadno prazen zračni prostor nad državo, saj so nadzorniki zračnega prometa lahko oskrbovali le letala, ki so bila v času okvare že v zraku. Številni potniki so ostali ujeti na letališčih, kjer so bile napovedane večurne zamude. Istočasno se je s podobnimi težavami soočalo tudi italijansko letališče Bergamo-Orio al Serio, ki velja za pomembno vozlišče letalskega prevoznika Ryanair. Zaradi napake na sistemu za pristajanje in slabe vidljivosti je letališče začasno prekinilo delovanje, kar je neposredno vplivalo na 26 odhodov, več letov pa je bilo preusmerjenih na druga letališča. Čeprav so italijanske oblasti okvaro odpravile okoli polnoči, se posledice v obliki zamud čutijo še danes. V obeh državah so potniki zaradi odpovedi letov noč preživeli na letaliških tleh.

Na vseslovenskem srečanju v Malgari so se grški kmetje odločili za zaostritev protestov. Srečanja se je udeležilo 62 blokad, udeleženci pa so izrazili enotnost in odločenost za nadaljevanje boja.

V napadu na tržnico v vasi Kasuwan-Daji v zvezni državi Niger v osrednji Nigeriji je bilo ubitih več kot 30 ljudi, več deset pa jih je bilo ugrabljenih. Policija je potrdila, da so napad izvedli osumljeni teroristi.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Tehnična težava, ki je povzročila prekinitev v grškem zračnem prostoru zaradi motenj na radijskih frekvencah, je bila v celoti odpravljena. Po navedbah oblasti ni podatkov o sabotaži. Mednarodno letališče v Atenah je sporočilo, da je operativna zmogljivost obnovljena. Letalska družba Aegean je zaradi težav odpovedala 48 letov, pričakujejo pa, da se bo promet normaliziral do ponedeljka. Minister za infrastrukturo in promet, Christos Dimas, je poudaril, da tehnična težava ni vplivala na varnost letov.

Grške letalske oblasti so danes zaradi resne tehnične napake na sistemih za komunikacijo v zračnem prostoru (FIR) ustavile ves letalski promet v državi. Po navedbah uradnih virov so vzletanja in pristajanja na grških letališčih trenutno onemogočena, saj so se pojavile težave pri uporabi radijskih frekvenc, ki so ključne za varno vodenje zračnega prometa. Zaradi izpada sistemov je prišlo do popolne zaustavitve prometa nad Atenami in preostalimi deli Grčije, kar povzroča zamude v mednarodnem in domačem potniškem prometu. Tehnične ekipe že delajo na odpravi napake, vendar za zdaj še ni jasno, kdaj bodo sistemi ponovno vzpostavljeni. Potnikom svetujejo, naj spremljajo obvestila letalskih prevoznikov, saj so številni leti preusmerjeni ali zadržani na tleh.

Grška agencija za civilno letalstvo je izdala opozorilo o znatnih motnjah v grškem zračnem prostoru (FIR Atene), ki so onemogočile normalno izvajanje vzletov in pristankov na vseh letališčih v državi. Težave so nastale zaradi tehnične okvare na sistemu radijskih frekvenc, kar je povzročilo drastično zmanjšanje zmogljivosti nadzora zračnega prometa. Po dostopnih informacijah so se oblasti odločile za omejitev letov, saj varno vodenje zrakoplovov v trenutnih razmerah ni bilo mogoče zagotoviti. Zaradi okvare radijskih zvez sprva niso izvajali nobenih potniških linij, kar je povzročilo kopičenje zamud in preusmeritve letov, ki so že bili v zraku. Tehnične ekipe si prizadevajo za odpravo napake na komunikacijski infrastrukturi, medtem ko so potniki na letališčih po vsej državi obtičali. Incident poudarja ranljivost ključne letalske infrastrukture v regiji, ki se je v preteklosti že srečevala z operativnimi težavami zaradi tehničnih ali vremenskih dejavnikov.

Grški kmetje in živinorejci so se danes opoldne zbrali na vsesplošnem srečanju v Malgari, kjer so razpravljali o prihodnosti svojih protestnih aktivnosti, ki trajajo že 35 dni. Na srečanju so sodelovali predstavniki več kot 50 cestnih blokad iz celotne države, ki se spopadajo z vse večjimi pritiski vlade in zahtevno kmetijsko politiko Evropske unije. Glavni predlogi vključujejo organizacijo velikega protesta s traktorji v Atenah ter popolno 48-urno zaporo ključnih prometnic, vključno z obvoznimi potmi, ki bi se lahko začela takoj po prazniku svetih treh kraljev. Kmetijski minister Kostas Tsiaras je kmete ponovno pozval k dialogu, vendar protestniki poudarjajo, da so njihove zahteve po zmanjšanju proizvodnih stroškov in pravičnejših subvencijah doslej ostale neuslišane. Vladni predstavniki so medtem opozorili na izvajanje načrta, ki vključuje visoke upravne globe za lastnike traktorjev, ki ovirajo javni promet. Kmetje na blokadi v Niki, ki vztrajajo že več kot mesec dni, vztrajajo pri trdem stališču in so pripravljeni na cestah ostati toliko časa, kolikor bo potrebno za dosego njihovih ciljev.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja začela delovati v Venezueli z namenom izkoriščanja tamkajšnjih obsežnih zalog surove nafte. Ta poteza sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer Trumpova administracija Venezuelo obtožuje kraje ameriškega premoženja in virov. Odločitev o gospodarskem prodoru na venezuelska naftna polja, ki so ocenjena na visoke vrednosti, je sprožila ostre odzive v ameriški politiki. Senator Bernie Sanders je takšno zunanjo politiko označil za »čisti imperializem« in opozoril, da ukrepi spominjajo na najtemnejša poglavja ameriških intervencij v Latinski Ameriki. Združene države Amerike obenem ohranjajo stike z določenimi predstavniki trenutnega vodstva v Venezueli, vključno s podpredsednico Delsy Rodríguez, kar nakazuje na kompleksno strategijo pritiska in iskanja novih gospodarskih priložnosti. Morebitna zamenjava oblasti v Caracasu pod vplivom ZDA bi lahko korenito spremenila razmere na svetovnem naftnem trgu, saj si naftni giganti obetajo dostop do 18 bilijonov dolarjev vrednih virov. Kljub ostrim napovedim o blokadi tankerjev in obtožbam o terorizmu, se zdi, da je primarni cilj ameriške administracije vzpostavitev nadzora nad ključnimi energetskimi surovinami v regiji.

Grška vlada je napovedala obsežne spremembe v plačni politiki za leto 2026, ki predvidevajo ponovno uveljavitev kolektivnih pogodb in zvišanje minimalne plače. Po ocenah strokovnjakov bi se lahko plače v zasebnem sektorju za določene kategorije zaposlenih zvišale za 15 do 20 odstotkov. Ukrep je usmerjen predvsem v izboljšanje standarda delavcev, ki prejemajo najnižje dohodke, in predstavlja pomemben korak pri okrevanju grškega trga dela po dolgotrajni gospodarski krizi. Spremembe v zakonodaji bodo omogočile lažje sklepanje sektorskih pogodb, kar naj bi prineslo stabilnejše pogoje za zaposlene v ključnih gospodarskih panogah. Napovedani dvig plač je del širše strategije grške vlade za spodbujanje potrošnje in krepitev socialne države, medtem ko država nadaljuje s postopnim opuščanjem varčevalnih ukrepov, ki so bili uvedeni v preteklosti. Finančni analitiki pričakujejo, da bo povišanje kupne moči prebivalstva pozitivno vplivalo na celotno gospodarstvo države.