Ministri zunanjih zadev Velike Britanije, Francije in Nemčije so sprožili mehanizem za ponovno uvedbo sankcij proti Iranu zaradi iranskega jedrskega programa. Nemčija je pozvala svoje državljane, naj zapustijo Iran zaradi možnih povračilnih ukrepov Teherana. V ZDA so v kongresu predlagane spremembe zakona o obrambnem proračunu, ki obravnavajo turško politiko v vzhodnem Sredozemlju. Brazilija razmišlja o uvedbi povračilnih carin na ameriško blago, ZDA pa so odpravile oprostitev davkov na majhne pakete, ki vstopajo v državo. V Kopenhagnu bodo potekale neformalne seje obrambnih in zunanjih ministrov EU o Ukrajini in Gazi. V ZDA je prišlo do množičnih odstopov visokih uradnikov v CDC zaradi političnih vplivov. ZDA so odobrile prodajo orožja Ukrajini v vrednosti 825 milijonov dolarjev. V Franciji pa premier François Bayrou bije bitko za obstanek na oblasti.

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

Turški obrambni minister Yasar Güler je pozval vse kurdske oborožene skupine, vključno s tistimi v Siriji, naj nemudoma prekinejo svoje dejavnosti in brezpogojno položijo orožje. Güler je v svoji izjavi posebej izpostavil Delavsko stranko Kurdistana (PKK) ter z njo povezane organizacije, kot so PYD, YPG in Sirske demokratične sile (SDF). Turška stran vztraja, da ne bo dovolila vzpostavitve nobene teroristične strukture v regiji, ki bi lahko ogrozila njeno varnost. Poziv k razorožitvi sledi turškim prizadevanjem za uveljavitev sporazuma iz marca prejšnjega leta, ki predvideva integracijo kurdskih institucij in vojaških sil v sirsko centralno vlado oziroma vojsko. Ankara zahteva, da se proces razorožitve in integracije zaključi pred koncem leta 2025. Kljub turškim pritiskom pogajanja o izvajanju tega sporazuma zaenkrat niso prinesla bistvenega napredka, kar povečuje napetosti na sirsko-turški meji.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je opozoril na možno krizo z Grčijo, če bodo grški politiki nadaljevali s protiturško retoriko. Fidan je grške politike obtožil, da gojijo protiturška čustva med grškim ljudstvom, in posvaril pred "geopolitično ceno" za Atene. Poudaril je, da Turčija ni tema, ki bi jo grški politiki lahko uporabili za poceni politiko.

V luči zaostrovanja odnosov med ZDA, Natom, EU in Rusijo glede Ukrajine, je NATO začel z razvojem "Vzhodne straže". Hkrati so evropski diplomati v Moskvi opozorili na morebitne posledice novih vdorov ruskih letal v zračni prostor. Generalni sekretar Nata pa je izrazil zaskrbljenost glede finančne vzdržnosti uničevanja dronov z dragocenim orožjem.

Po napadu na sinagogo v Manchestru je britanska notranja ministrica ponovila, da so protesti za konec genocida v Gazi 'ne-britanski'. Vlada in policija Združenega kraljestva sta pozvali organizatorje pro-palestinskih protestov v Londonu, da odpovedo ali preložijo dogodek. Izraelske sile so prestregle zadnjo ladjo mednarodne flotile, ki je poskušala prebiti izraelsko pomorsko blokado Gaze, medtem ko je izraelski minister skrajne desnice Ben Gvir obiskal in zasmehoval zajete aktiviste flotile.

Ob drugi obletnici napada Hamasa so v Beogradu potekali propalestinski protesti, na katerih so protestniki obsojali genocid v Gazi. V Združenem kraljestvu so civilnodružbene skupine obsodile načrte za nadaljnje omejevanje pravice do protesta. Na britanskih univerzah so bili načrtovani propalestinski protesti, ki so sprožili ogorčenje judovskih voditeljev. Svetovni voditelji so na Generalni skupščini ZN obsodili ZDA in Izrael ter zahtevali mednarodno posredovanje v Gazi. Izrael naj bi si prizadeval za popolno prevlado v regiji, pri čemer po Gazi nobena arabska država ni varna.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Dvajset ameriških kongresnikov, med njimi tudi grško-ameriškega porekla, je poslalo pismo zunanjemu ministru Marcu Rubiu in obrambnemu ministru Pitu Hegsethu, v katerem izražajo zaskrbljenost glede potencialne prodaje lovskih letal F-16 in F-35 Turčiji. V pismu opozarjajo, da bi bila prodaja nezakonita in ogrozila varnost Združenih držav Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je nakazal možnost umika sankcij proti Turčiji in prodaje lovskih letal F-35, če bo srečanje z Erdoğanom produktivno. Po srečanju je ameriški veleposlanik v Turčiji srečanje označil za 'boljše od odličnega'. Trump je pozval Erdoğana, naj ustavi nakup ruske nafte.

Ameriška bojna letala so prestregla štiri ruska bojna letala blizu Aljaske, kar je že devetič letos. Ruski ambasador v Franciji je posvaril NATO pred sestrelitvijo ruskih letal, saj bi to pomenilo vojno. Romunski obrambni minister je sporočil, da je vrhovni svet za obrambo odobril nove postopke, ki poveljnikom misij omogočajo sestrelitev dronov in vojaških letal, ki kršijo romunski zračni prostor. Neznani vdori dronov so povzročili zaprtje letališč v državah Nata, pojavljajo pa se sumi o ruski odgovornosti.

Po Evropi so izbruhnili protesti zaradi izraelskega prestrezanja flote Global Sumud, ki je iz Barcelone prevažala pomoč za Gazo. Medtem je bila Greta Thunberg, skupaj s 170 drugimi podporniki, deportirana iz Izraela. V Indiji so potekali protesti proti genocidu, pri čemer so demonstranti opozarjali na financiranje Indije in posledice za Gazo. Kolesar Oded Kogut iz ekipe Israel-Premier Tech je zmago v CRO Race posvetil kritikom ekipe. Demokratski senator Chris Van Hollen pa je obsodil Van Jonesa zaradi neokusne šale o 'mrtvem otroku iz Gaze'.

V Bosni in Hercegovini so kljub nasprotovanju srbskega voditelja razpisali predsedniške volitve v Republiki Srbski za 23. november. Na Beneškem filmskem festivalu bo premiero doživel film "Wizard of the Kremlin", v katerem Jude Law upodablja Vladimirja Putina. Jay Dee Vance je srečanje med Trumpom in Zelenskim v Ovalni pisarni označil za koristno, vendar si ni želel, da bi bilo javno.

Ob obletnici napada 7. oktobra so potekali propalestinski protesti, ki jih je Keir Starmer označil za "nebritanske". Škotski rektor univerze je opozoril protestnike, naj ne opravičujejo nasilja nad nedolžnimi. V Združenem kraljestvu so potekali shodi v podporo Palestini, medtem ko so v Evropi, vključno z Amsterdamom, potekali protesti proti izraelski politiki v Gazi. Premierka Viktorije in njen kolega iz Novega Južnega Walesa sta bila kritična do protestnikov ob 7. oktobru. Na Sheffield University so potekali propalestinski protesti.

V zadnjih dneh se stopnjujejo napetosti v Ukrajini, kjer so ruske sile izvedle obsežne napade na Kijev, pri čemer je bilo ubitih najmanj 18 ljudi, med njimi štirje otroci. Kljub temu Kremelj trdi, da ostaja odprt za pogajanja. Evropska unija in Velika Britanija so izrazile ogorčenje nad ruskimi napadi, Rusija pa je sporočila, da je dosegla svoje cilje. Hkrati sta Švedska in Nizozemska pozvali EU k uvedbi sankcij proti Izraelu in Hamasu. Nemčija pa želi okrepiti sodelovanje z Estonijo in Dansko zaradi ruskih aktivnosti v Baltskem morju. Na Cipru medtem potekajo razprave o prehodih med severnim in južnim delom otoka, medtem ko vodja ciprske delegacije v Svetu Evrope poziva k obsodbi zadrževanja grških Ciprijanov.

Po incidentu v Kopenhagnu, ko je bilo zaradi dronov začasno zaprto letališče Kastrup, so droni ponovno povzročili alarm na več danskih letališčih. Vojska preiskuje možnost, da za incidenti stoji "profesionalni akter".

Ukrajina je sporočila, da je nad Zaporožjem sestrelila rusko bojno letalo, medtem ko je odvrglo vodene bombe. Ukrajina je prav tako uporabila lateks balone med napadi z droni na Rusijo. Ukrajinska vojska je vdrla v ruski plačilni sistem SBP, ki se uporablja za financiranje vojne.

Po izraelskem napadu v Dohi so turški uradniki opozorili na možno regionalno zaostritev. Izrael je namignil, da voditelji Hamasa v Turčiji niso imuni na napade, kar je še poslabšalo že tako napete odnose med državama.

Donald Trump je pozval članice Nata, naj ustavijo nakup nafte iz Rusije in uvedejo carine v višini 50 do 100 % na Kitajsko, da bi pospešili konec vojne v Ukrajini. Kitajska je odgovorila, da si prizadeva za mirne pogovore in ne načrtuje vojn.