Trumpova administracija je zasegla dva sankcionirana tankerja, ki sta prevažala nafto, in napovedala načrte za selektivno odpravo sankcij. Vojska ZDA je po Trumpovem ukazu potopila domnevno plovilo, ki je prevažalo droge iz Venezuele. Laura Loomer je zahtevala odziv Bele hiše glede Tuckerja Carlsona in njegove teorije o Venezueli.

Chelsea je uradno potrdil Liama Roseniorja za novega glavnega trenerja, ki je podpisal šestinpolletno pogodbo. Rosenior je izrazil navdušenje nad priložnostjo na Stamford Bridgeu. Vendar pa je nova anketa pokazala, da manj kot 5% navijačev zaupa odločitvam vodstva kluba, ki jih pozivajo k jasnejši razlagi nedavnih potez. Poleg tega je prišlo na dan, da je Rosenior v preteklosti pisal odprto pismo Donaldu Trumpu, v katerem ga je kritiziral.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

V Grčiji so s slovesnostmi praznovali Teofánijo, vključno z blagoslovom voda in spuščanjem križa, pri čemer je predsednik države prisostvoval dogodku v Pireju. Zaradi praznovanja so v Atenah in Pireju veljale posebne prometne ureditve. Na Zakintosu zaradi neugodnih vremenskih razmer križa niso spustili v morje, temveč so obred opravili v pristanišču. Atenski župan Haris Dukas je ob prazniku poudaril prenos svetlobe in upanja v vse dele mesta.

Srbsko narodno vijeće (SNV) je v Zagrebu pripravilo tradicionalni božični sprejem ob praznovanju božiča po julijanskem koledarju, ki so se ga udeležili visoki predstavniki hrvaške države. Podpredsednik vlade Davor Božinović je ob tej priložnosti poudaril, da je Hrvaška domovina vseh svojih državljanov in da v njej ni prostora za delitve na prvo- in drugorazredne državljane. Kljub prazničnemu vzdušju v regiji pa v sosednji Bosni in Hercegovini buri duhove ravnanje Miroslava Vujčića, uslužbenca ministrstva za zunanje zadeve BiH. Vujčić, ki je bil na volitvah leta 2022 kandidat stranke Demokratska fronta (DF) Željka Komšića, se je znašel pod plazom kritik zaradi javnega zanikanja vojnih zločinov, storjenih nad hrvaškimi ujetniki in civili v Križančevem Selu. Incident v BiH izpostavlja globoke rane in nerešena vprašanja iz preteklosti, saj so bila na telesih žrtev v Križančevem Selu dokumentirana huda mučenja in poškodbe z ostrimi ter tupimi predmeti. Medtem ko hrvaški državni vrh v Zagrebu s simbolnimi gestami, kot je lomljenje božičnega kruha (česnice), krepi vezi s srbsko manjšino, dogajanje v Sarajevu opozarja na zapletene medetnične odnose v regiji. Vujčićevo javno zanikanje dokumentiranih grozodejstev sproža vprašanja o njegovi nadaljnji vlogi v diplomatski službi BiH in odgovornosti za širjenje retorike, ki spodkopava procese sprave v post-konfliktni družbi.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je pozval Hrvaško in Srbijo k normalizaciji medsebojnih odnosov, pri čemer je kot zgled sodelovanja izpostavil politično delovanje Hrvatov in Srbov v Bosni in Hercegovini. Po njegovih besedah sta se oba naroda v sosednji državi povezala zaradi zaščite lastnih interesov in skupnega upora proti domnevnim poskusom bošnjačke nadvlade. Dodik verjame, da bi morali Zagreb in Beograd slediti temu vzorcu pragmatičnega sodelovanja, ki bi po njegovem mnenju stabiliziral regijo. Srbski član predsedstva oziroma voditelj bosanskih Srbov je v svojih izjavah poudaril, da so skupni interesi tisti, ki so v Bosni in Hercegovini premostili zgodovinske razlike med obema narodoma. Takšen pristop vidi kot edino realno pot za izboljšanje diplomatskih in gospodarskih vezi med matičnima državama. Njegove izjave prihajajo v času, ko so odnosi med Hrvaško in Srbijo pogosto obremenjeni s preteklostjo, Dodik pa s tem predlogom poskuša uveljaviti model iz Bosne in Hercegovine kot širšo regionalno strategijo.

Kiril Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje s tujino, je podal ostre izjave glede geopolitične usode Grenlandije in Kanade. Po njegovih besedah so Združene države Amerike že sprejele ključne odločitve glede prihodnosti Grenlandije, pri čemer je Evropsko unijo označil za vazala, ki zgolj spremlja situacijo in izvaja dvojna merila. Dmitrijev je namignil, da bi se po Grenlandiji na podobnem udaru ameriških strateških interesov lahko znašla tudi Kanada. Ruski uradnik trdi, da so odločitve o usodi teh severnih ozemelj v Washingtonu že določene, kar odraža naraščajoče napetosti v Arktični regiji. Njegove izjave so usmerjene predvsem v kritiko zahodne zavezniške politike in poudarjanje domnevne podrejenosti Bruslja ameriškim interesom. Dmitrijev meni, da se bo Kanada v prihodnje morala pripraviti na podobne pritiske, kot jih po njegovem mnenju doživlja avtonomno ozemlje pod dansko krono.

Bela hiša je sporočila, da Donald Trump in njegova ekipa preučujeta različne načine za pridobitev Grenlandije, pri čemer je uporaba ameriške vojske vedno ena izmed možnosti. Voditelji velikih evropskih sil in Kanade so izrazili podporo Grenlandiji in poudarili, da otok pripada svojemu narodu.

Danski parlamentarni odbor za zunanjo politiko se je v Kopenhagnu sestal na izrednem in strogo varovanem zasedanju, ki so ga zaznamovali izjemni varnostni ukrepi. Po poročanju danskega portala Berlingske so se člani odbora zbrali v zaprtem prostoru brez oken, kjer je bila uporaba mobilnih telefonov strogo prepovedana, udeleženci pa v sejno sobo niso smeli prinesti niti skodelic kave. Takšni protokoli so v danski parlamentarni praksi izjemno redki in kažejo na visoko stopnjo zaupnosti obravnavane tematike. Glavna tema pogovorov so bili domnevni načrti novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa v zvezi z Grenlandijo, ki uživa status avtonomnega ozemlja v okviru Danskega kraljestva. Čeprav podrobnosti razprave niso javno dostopne, so se danski politiki spopadali z vprašanji strateške varnosti in ozemeljske celovitosti v luči ponovnega zanimanja Washingtona za to arktično območje. Sestanek odraža zaskrbljenost Københavna nad nepredvidljivostjo prihodnje ameriške zunanje politike in njenim vplivom na severnoatlantsko zavezništvo.

Zaradi obilnega sneženja in izredno težkih vremenskih razmer so na Hrvaškem v torek popoldne zaprli vse cestne povezave iz notranjosti države proti Dalmaciji, Reki in Istri za tovorna vozila s priklopniki ter vlačilce s polpriklopniki. Hrvaški avtoklub (HAK) je sporočil, da za omenjene kategorije vozil trenutno ni prevozne poti, ki bi povezovala celinski del države z jadransko obalo. Razmere na cestah se vztrajno slabšajo, kar povzroča velike zastoje in težave v logističnem sektorju. Prometni strokovnjaki opozarjajo, da snežni nanosi in poledica onemogočajo varno vožnjo, zato so bile pristojne službe primorane uvesti najstrožje omejitve. Voznike osebni vozil prav tako pozivajo k previdnosti in uporabi obvezne zimske opreme, medtem ko tovorna vozila izločajo iz prometa na vseh ključnih vozliščih. Trenutne razmere povzročajo zamude pri dostavi blaga, kar bi lahko vplivalo tudi na dobavne verige v regiji, če se vremenska fronta ne bo kmalu umirila.

Italijanski organi pregona so sprožili obsežno tiskovno in operativno iskalno akcijo za 36-letnim hrvaškim državljanom Marinom Jelenićem. Jelenić je osumljen brutalnega umora 34-letnega sprevodnika Alessandra Ambrosia, ki se je zgodil v ponedeljek zvečer. Po poročanju medijev, vključno s hrvaškim časnikom Jutarnji list, je osumljenec po dejanju pobegnil in je trenutno na begu, policija pa njegovo identiteto javno razkriva zaradi visoke stopnje nevarnosti. Preiskava se osredotoča na okoliščine napada, ki je pretresel italijansko javnost. Policija je okrepila nadzor na mejnih prehodih in ključnih prometnih vozliščih, saj obstaja verjetnost, da bi osumljenec poskušal zapustiti državo. Italijanske oblasti tesno sodelujejo s tujimi varnostnimi organi, da bi čim prej izsledile storilca tega surovega kaznivega dejanja. Javnost pozivajo k previdnosti in posredovanju kakršnih koli informacij, ki bi lahko pripomogle k aretaciji.

Največja hrvaška nogometna kluba, zagrebški Dinamo in splitski Hajduk, sta sprožila skupno pobudo za razrešitev Tomislava Svetine s položaja generalnega sekretarja Hrvaške nogometne zveze (HNS). Povod za oster odziv obeh klubov so objavljeni posnetki, ki Svetino prikazujejo v družbi Zdravka Mamića, nekdanjega prvega moža Dinama in ubežnika pred hrvaškim pravosodjem, v restavraciji v Hercegovini. Kluba sta pripravila ločeni, a vsebinsko usklajeni izjavi za javnost, v katerih zahtevata takojšnje ukrepanje vodstva zveze. Predsednik HNS Marijan Kustić naj bi po poročanju medijev že resno preučeval možnost razrešitve glavnega tajnika, saj je srečanje z bjeguncom v Bosni in Hercegovini povzročilo nov velik škandal v hrvaškem nogometu. Incident je prvi razkrila Slobodna Dalmacija, kar je sprožilo verižno reakcijo v športni javnosti. Dinamo in Hajduk, ki sta sicer velika tekmeca na igrišču, sta tokrat zavzela enotno stališče glede nujnosti kadrovskih sprememb v krovni nogometni organizaciji, saj menita, da takšna dejanja krnijo ugled celotnega športa.

Ruben Amorim je v izjavah po remiju z Leedsom ponovno poudaril, da je v Manchester United prišel kot menedžer in ne le kot trener, s čimer je izzval vodstvo kluba, da mu omogoči opravljanje njegovega dela. Kritično se je odzval na delo ključnih uradnikov v klubu, obenem pa napovedal, da bo klub zapustil po izteku 18-mesečne pogodbe.

Močno sneženje, ledeni dež in nizke temperature so ohromile večji del Evrope. V številnih mestih so zaradi nevarnih razmer zaprli šole in letališča, promet pa je bil otežen ali celo ustavljen. Najbolj kritično je bilo v Franciji.

Svetovalec predsednika Republike Srbije za regionalna vprašanja Miloš Vučević je v Beogradu sprejel skupino otrok srbske narodnosti, ki so na obisk v srbsko prestolnico prispeli iz Prijedora, Bosanskega Grahova in Herceg Novega. Sprejem je bil organiziran ob robu božičnih praznikov, ki jih verniki pravoslavne veroizpovedi praznujejo po julijanskem koledarju. Namen obiska je krepitev vezi med matično državo in srbsko skupnostjo v sosednjih državah, predvsem v Bosni in Hercegovini ter Črni gori. Dogodek poudarja prizadevanja srbskih oblasti za ohranjanje kulturne in narodne identitete mladih pripadnikov srbskega naroda zunaj meja Srbije. Vučević je v pogovoru z mladimi izpostavil pomen ohranjanja tradicije in povezanosti z Beogradom. Obisk vključuje tudi oglede kulturnih in zgodovinskih znamenitosti srbske prestolnice, s čimer želijo organizatorji otrokom približati srbsko dediščino in okrepiti njihov občutek pripadnosti.

Nicolása Madura in njegovo ženo so po zajetju v Caracasu prepeljali v New York, kjer se soočata z obtožbami o narkoterorizmu. Operacija zajetja je zahtevala več mesecev načrtovanja. Donald Trump je po zajetju Madura izrekel grožnje Iranu, Kubi in Grenlandiji. Države se različno odzivajo na ameriško posredovanje, nekateri obsojajo dejanje.

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je v torek uradno podpisala odlok o razpisu rednih volitev v državni zbor, ki bodo potekale v nedeljo, 22. marca. Z razpisom so bili določeni ključni roki za volilna opravila, ki se bodo uradno pričela v ponedeljek. Od tega dne bo mogoče oddati podpise podpore posameznim kandidatnim listam, stranke pa bodo začele s formalnimi postopki vložitve kandidatur. Predsednica je ob razpisu državljanke in državljane pozvala k aktivni udeležbi na volitvah, saj te predstavljajo temelj demokratične ureditve in priložnost za sooblikovanje prihodnje smeri države. Poleg samega datuma volitev je predsednica podala tudi opozorilno sporočilo glede pomena spoštljivega političnega dialoga v predvolilnem obdobju. Pričakovati je, da se bo intenzivna volilna kampanja osredotočila na ključna gospodarska in socialna vprašanja, s katerimi se država trenutno spopada.

Visoki uradnik Bele hiše Stephen Miller je v ponedeljek uradno potrdil, da imajo Združene države Amerike strateški interes za Grenlandijo, ki je pod suverenostjo Danske. Miller, ki zaseda položaj namestnika vodje kabineta ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je takšne težnje opisal kot formalno stališče ameriške vlade. Kljub jasnim ozemeljskim ambicijam pa je odločno zavrnil kakršno koli možnost vojaškega spopada zaradi nadzora nad tem arktičnim otokom. Izjave so bile podane v odgovor na vprašanja o prihodnosti Grenlandije in morebitnih mednarodnih trenjih. Miller je poudaril, da se nihče ne bo vojaško spopadel z Združenimi državami Amerike zaradi vprašanja statusa otoka. Čeprav ameriška administracija Grenlandijo vidi kot ključno točko za svoje geopolitične in gospodarske interese v Arktiki, Washington poudarja diplomatsko pot pri obravnavi tega vprašanja, s čimer želi pomiriti mednarodno javnost glede morebitne eskalacije napetosti z Dansko ali drugimi zaveznicami.

Londonski nogometni klub Chelsea je za svojega novega glavnega trenerja imenoval mladega angleškega strokovnjaka Liama Roseniorja. Vodstvo kluba je s 40-letnim strategom doseglo dogovor o sodelovanju, Rosenior pa je v svoji prvi izjavi potrdil, da prevzema vodenje moštva na Stamford Bridgeu. Imenovanje prihaja po odhodu Enza Maresce, kar je v nogometnih krogih sprožilo precejšnje zanimanje in razprave o prihodnji smeri kluba. Rosenior velja za enega najbolj obetavnih angleških trenerjev nove generacije, ki je pred prihodom v London pustil pečat predvsem pri ekipi Hull City. Pri Chelseaju bo moral hitro vzpostaviti stabilnost v ekipi, ki se v zadnjih sezonah spopada z nestanovitno formo in pogostimi menjavami na trenerskem stolčku. Navijači in strokovna javnost od novega stratega pričakujejo prepoznaven slog igre in vrnitev kluba v vrh angleškega ter evropskega nogometa.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je v torek uputil uradno božično čestitko pravoslavnim vernikom, ki praznik obeležujejo po julijanskem koledarju. V svojem nagovoru je poudaril, da je Hrvaška skozi čas dokazala svojo sposobnost delovanja kot skupni dom za ljudi različnih verskih, nacionalnih in kulturnih identitet. Milanović je izpostavil, da sta medsebojno spoštovanje in razumevanje ključna temelja sodobne hrvaške družbe. Predsednik je v sporočilu javnosti pozval k varovanju vrednot vključenosti in sožitja, ki po njegovih besedah krepijo državo. Poudaril je, da mora biti Hrvaška varna in odprta domovina za vse svoje državljane, ne glede na njihovo veroizpoved. Njegove besede so bile usmerjene v krepitev narodne enotnosti in priznavanje prispevka srbske skupnosti ter drugih pravoslavnih vernikov k hrvaški kulturni dediščini.