Največja hrvaška nogometna kluba, zagrebški Dinamo in splitski Hajduk, sta sprožila skupno pobudo za razrešitev Tomislava Svetine s položaja generalnega sekretarja Hrvaške nogometne zveze (HNS). Povod za oster odziv obeh klubov so objavljeni posnetki, ki Svetino prikazujejo v družbi Zdravka Mamića, nekdanjega prvega moža Dinama in ubežnika pred hrvaškim pravosodjem, v restavraciji v Hercegovini. Kluba sta pripravila ločeni, a vsebinsko usklajeni izjavi za javnost, v katerih zahtevata takojšnje ukrepanje vodstva zveze. Predsednik HNS Marijan Kustić naj bi po poročanju medijev že resno preučeval možnost razrešitve glavnega tajnika, saj je srečanje z bjeguncom v Bosni in Hercegovini povzročilo nov velik škandal v hrvaškem nogometu. Incident je prvi razkrila Slobodna Dalmacija, kar je sprožilo verižno reakcijo v športni javnosti. Dinamo in Hajduk, ki sta sicer velika tekmeca na igrišču, sta tokrat zavzela enotno stališče glede nujnosti kadrovskih sprememb v krovni nogometni organizaciji, saj menita, da takšna dejanja krnijo ugled celotnega športa.

Ruben Amorim je v izjavah po remiju z Leedsom ponovno poudaril, da je v Manchester United prišel kot menedžer in ne le kot trener, s čimer je izzval vodstvo kluba, da mu omogoči opravljanje njegovega dela. Kritično se je odzval na delo ključnih uradnikov v klubu, obenem pa napovedal, da bo klub zapustil po izteku 18-mesečne pogodbe.

Močno sneženje, ledeni dež in nizke temperature so ohromile večji del Evrope. V številnih mestih so zaradi nevarnih razmer zaprli šole in letališča, promet pa je bil otežen ali celo ustavljen. Najbolj kritično je bilo v Franciji.

Svetovalec predsednika Republike Srbije za regionalna vprašanja Miloš Vučević je v Beogradu sprejel skupino otrok srbske narodnosti, ki so na obisk v srbsko prestolnico prispeli iz Prijedora, Bosanskega Grahova in Herceg Novega. Sprejem je bil organiziran ob robu božičnih praznikov, ki jih verniki pravoslavne veroizpovedi praznujejo po julijanskem koledarju. Namen obiska je krepitev vezi med matično državo in srbsko skupnostjo v sosednjih državah, predvsem v Bosni in Hercegovini ter Črni gori. Dogodek poudarja prizadevanja srbskih oblasti za ohranjanje kulturne in narodne identitete mladih pripadnikov srbskega naroda zunaj meja Srbije. Vučević je v pogovoru z mladimi izpostavil pomen ohranjanja tradicije in povezanosti z Beogradom. Obisk vključuje tudi oglede kulturnih in zgodovinskih znamenitosti srbske prestolnice, s čimer želijo organizatorji otrokom približati srbsko dediščino in okrepiti njihov občutek pripadnosti.

Nicolása Madura in njegovo ženo so po zajetju v Caracasu prepeljali v New York, kjer se soočata z obtožbami o narkoterorizmu. Operacija zajetja je zahtevala več mesecev načrtovanja. Donald Trump je po zajetju Madura izrekel grožnje Iranu, Kubi in Grenlandiji. Države se različno odzivajo na ameriško posredovanje, nekateri obsojajo dejanje.

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je v torek uradno podpisala odlok o razpisu rednih volitev v državni zbor, ki bodo potekale v nedeljo, 22. marca. Z razpisom so bili določeni ključni roki za volilna opravila, ki se bodo uradno pričela v ponedeljek. Od tega dne bo mogoče oddati podpise podpore posameznim kandidatnim listam, stranke pa bodo začele s formalnimi postopki vložitve kandidatur. Predsednica je ob razpisu državljanke in državljane pozvala k aktivni udeležbi na volitvah, saj te predstavljajo temelj demokratične ureditve in priložnost za sooblikovanje prihodnje smeri države. Poleg samega datuma volitev je predsednica podala tudi opozorilno sporočilo glede pomena spoštljivega političnega dialoga v predvolilnem obdobju. Pričakovati je, da se bo intenzivna volilna kampanja osredotočila na ključna gospodarska in socialna vprašanja, s katerimi se država trenutno spopada.

Visoki uradnik Bele hiše Stephen Miller je v ponedeljek uradno potrdil, da imajo Združene države Amerike strateški interes za Grenlandijo, ki je pod suverenostjo Danske. Miller, ki zaseda položaj namestnika vodje kabineta ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je takšne težnje opisal kot formalno stališče ameriške vlade. Kljub jasnim ozemeljskim ambicijam pa je odločno zavrnil kakršno koli možnost vojaškega spopada zaradi nadzora nad tem arktičnim otokom. Izjave so bile podane v odgovor na vprašanja o prihodnosti Grenlandije in morebitnih mednarodnih trenjih. Miller je poudaril, da se nihče ne bo vojaško spopadel z Združenimi državami Amerike zaradi vprašanja statusa otoka. Čeprav ameriška administracija Grenlandijo vidi kot ključno točko za svoje geopolitične in gospodarske interese v Arktiki, Washington poudarja diplomatsko pot pri obravnavi tega vprašanja, s čimer želi pomiriti mednarodno javnost glede morebitne eskalacije napetosti z Dansko ali drugimi zaveznicami.

Londonski nogometni klub Chelsea je za svojega novega glavnega trenerja imenoval mladega angleškega strokovnjaka Liama Roseniorja. Vodstvo kluba je s 40-letnim strategom doseglo dogovor o sodelovanju, Rosenior pa je v svoji prvi izjavi potrdil, da prevzema vodenje moštva na Stamford Bridgeu. Imenovanje prihaja po odhodu Enza Maresce, kar je v nogometnih krogih sprožilo precejšnje zanimanje in razprave o prihodnji smeri kluba. Rosenior velja za enega najbolj obetavnih angleških trenerjev nove generacije, ki je pred prihodom v London pustil pečat predvsem pri ekipi Hull City. Pri Chelseaju bo moral hitro vzpostaviti stabilnost v ekipi, ki se v zadnjih sezonah spopada z nestanovitno formo in pogostimi menjavami na trenerskem stolčku. Navijači in strokovna javnost od novega stratega pričakujejo prepoznaven slog igre in vrnitev kluba v vrh angleškega ter evropskega nogometa.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je v torek uputil uradno božično čestitko pravoslavnim vernikom, ki praznik obeležujejo po julijanskem koledarju. V svojem nagovoru je poudaril, da je Hrvaška skozi čas dokazala svojo sposobnost delovanja kot skupni dom za ljudi različnih verskih, nacionalnih in kulturnih identitet. Milanović je izpostavil, da sta medsebojno spoštovanje in razumevanje ključna temelja sodobne hrvaške družbe. Predsednik je v sporočilu javnosti pozval k varovanju vrednot vključenosti in sožitja, ki po njegovih besedah krepijo državo. Poudaril je, da mora biti Hrvaška varna in odprta domovina za vse svoje državljane, ne glede na njihovo veroizpoved. Njegove besede so bile usmerjene v krepitev narodne enotnosti in priznavanje prispevka srbske skupnosti ter drugih pravoslavnih vernikov k hrvaški kulturni dediščini.

Življenje v venezuelski prestolnici Caracas se po nedavnem napadu sil Združenih držav Amerike postopoma vrača v ustaljene tirnice, vendar med prebivalci še vedno vlada močan občutek nelagodja in strahu. Predstavnica hrvaške skupnosti v Venezueli je poročala, da so se prebivalci po začetnem zaprtju v domove ponovno začeli odpravljati na ulice, vendar razmere ostajajo napete. Člani hrvaške diaspore v Venezueli so poudarili, da se trenutno spopadajo s težavami pri oskrbi z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Preko skupnih komunikacijskih kanalov si izmenjujejo informacije o varnosti in razpoložljivosti hrane, saj skušajo nakupiti čim več zalog za preživetje v negotovih razmerah. Čeprav se trgovine odpirajo, na ulicah ostaja prisotna tjesnoba, ki je posledica vojaškega posredovanja in politične nestabilnosti v državi.

Hrvaški premier Andrej Plenković in predsednik države Zoran Milanović sta v torek uputila božične čestitke vernikom, ki ta praznik obeležujejo po julijanskem koledarju. Premier Plenković je v svojem sporočilu poudaril, da je v današnjem času bolj kot kdaj koli prej pomembno negovati partnerstvo, vzajemno spoštovanje in medsebojni dialog. Izpostavil je nujnost skupnega prizadevanja za blaginjo Hrvaške ter krepitev vrednot, ki povezujejo vse državljane ne glede na njihovo versko pripadnost. Predsednik Milanović se je pridružil čestitkam in izrazil željo po miru in razumevanju med ljudmi. Tradicionalna praznična sporočila najvišjih državnih predstavnikov so namenjena predvsem srbski narodni skupnosti na Hrvaškem in drugim pravoslavnim vernikom. Dogodek odraža prizadevanja hrvaške politike za ohranjanje stabilnih mednacionalnih odnosov znotraj države, kar je ključno za socialno kohezijo v regiji, kjer so verski prazniki pogosto priložnost za potrditev dobrososedskih odnosov.

Hrvaška občina Vela Luka je sprejela odločitev o občutnem povišanju denarnih nadomestil za otroke, rojene od 1. januarja letos. Lokalne oblasti so se osredotočile predvsem na spodbujanje večjih družin, saj se najbolj povečujejo enkratna nadomestila za tretjega in vsakega naslednjega otroka. Poleg enkratne finančne pomoči ob rojstvu občina uvaja tudi višje stalno mesečno nadomestilo, ki ga bodo družine s tremi ali več otroki prejemale pet let. Namen teh ukrepov je izboljšanje demografske slike v kraju in neposredna finančna pomoč mladim družinam pri kritju stroškov ob povečanju števila družinskih članov. Nova višina sredstev, ki jih bo občina izplačevala, postavlja Velo Luko med hrvaške rekorderje na področju lokalnih demografskih spodbud. Spremembe vključujejo stopenjsko lestvico izplačil, pri čemer so zneski za prvega in drugega otroka prav tako doživeli popravek navzgor, a ostajajo v senci znatnih sredstev, namenjenih družinam z več otroki. Lokalna uprava s tem korakom odgovarja na izzive odseljevanja in upadanja števila prebivalcev na otoku Korčula, hkrati pa poskuša ustvariti ugodnejše okolje za vzgojo otrok v lokalni skupnosti.

Donald Trump je okrepil boj proti drogam z zajetjem venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo republikanski upor in pozive k neodvisnosti Grenlandije. Trumpova intervencija v Venezueli je spodbudila razpravo o ameriških energetskih podjetjih, ki naj bi prevzela nadzor nad venezuelskim naftnim sektorjem. Bitcoin se je približal vrednosti 93.000 dolarjev, saj je Trump opozoril Kolumbijo in Mehiko. Medtem so se pojavile kritike, da Trump poglablja korupcijo, poleg tega pa naj bi bil zaspan med tiskovno konferenco o Venezueli.

Opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia je pozval k enotnosti in demokratičnemu prehodu v Venezueli. Kot »predsednik Venezuelcev« je pozval oborožene sile, naj »izpolnijo« svojo dolžnost.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, ki je po poročilih zahtevala najmanj 40 življenj, je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro ujet in prepeljan v ZDA. Donald Trump je razkril, da je Maduru ponudil možnost predaje, a jo je ta zavrnil. ZDA so napovedale začasni prevzem nadzora nad državo, medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, venezuelska skupnost v Južni Floridi pa je slavila Madurov padec.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila pripeljana na sodišče v New Yorku, kjer sta zanikala obtožbe o narkoterorizmu. Madura zastopa odvetnik Juliana Assangea. Sojenje vodi 92-letni zvezni sodnik Alvin K. Hellerstein, ki ga je leta 1998 imenoval Bill Clinton. Po aretaciji Madura, ZDA grozijo z vojaško akcijo proti drugi državi. V Caracasu so ameriške sile poleg Madura zajele tudi njegovo ženo Cilio Flores.

Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela Željka Cvijanović, srbska članica Predsedstva BiH. V Trebinju je Vučić izjavil, da je Srbija zavezana dialogu in miru, a bo pripravljena braniti se pred potencialnimi agresorji. Pred obiskom Trebinja je Vučić obiskal tudi Manastir Svetog Vasilija Tvrdoškog i Ostroškog v Mrkonjićih.