Donald Trump je napovedal umik ZDA iz več deset mednarodnih organizacij in agencij ZN. Med njimi so tudi tiste, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami.

Zagrebački policisti so po večdnevni preiskavi odvzeli prostost 43-letnemu moškemu, ki je osumljen, da je v noči na 1. januar na Savski cesti v Zagrebu brutalno pretepel 21-letnika. Napad se je zgodil pred enim izmed lokalnih nočnih klubov, osumljenec pa je mladeniču zadal hude telesne poškodbe. Po končanem kriminalističnem postopku je bil 43-letnik predan pripornemu nadzorniku. Incident je v javnosti povzročil precejšnje razburjenje, saj se je posnetek brutalnega nasilja hitro razširil po družbenih omrežjih. Policija je s pomočjo dokazov in pričevanj uspela identificirati napadalca, ki se bo zdaj soočil s kazensko odgovornostjo zaradi povzročitve težkih telesnih poškodb. Stanje poškodovanega 21-letnika ostaja resno, vendar stabilno. Dogodek ponovno odpira vprašanje varnosti pred nočnimi klubi v hrvaški prestolnici in širši regiji, kjer so bili v preteklosti že zabeleženi podobni primeri nasilja. Hrvaški organi pregona poudarjajo ničelno toleranco do tovrstnih dejanj, še posebej v prazničnem času, ko je prisotnost policije na ulicah poostrena.

Ruske oblasti so v četrtek izpustile francoskega raziskovalca Laurenta Vinatierja, ki je bil v Rusiji pridržan od junija 2024. Vinatier, 49-letni strokovnjak za postsovjetski prostor, je bil izpuščen v okviru izmenjave zapornikov na letališču, kjer ga je Francija zamenjala za ruskega košarkarja Daniila Kasatkina. Vinatier se je po izpustitvi že vrnil v domovino, kjer se je srečal s svojo družino, kar je potrdil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Laurent Vinatier je bil v Rusiji prvotno obsojen na tri leta zapora, ker se ni registriral kot »tuji agent«, hkrati pa so ga ruske obveščevalne službe obtoževale vohunjenja. Njegova izpustitev je sledila dolgotrajnim diplomatskim prizadevanjem, vključno z omembo njegovega primera na letni tiskovni konferenci ruskega predsednika Vladimirja Putina konec leta 2025, ko je ta nakazal možnost dogovora. Na drugi strani je Francija izpustila ruskega poklicnega košarkarja Daniila Kasatkina, ki so ga junija 2025 na zahtevo ameriškega pravosodja aretirali na pariškem letališču Roissy. Kasatkin je bil osumljen sodelovanja v hekerski mreži, ki se je ukvarjala z izsiljevalsko programsko opremo. Namesto izročitve Združenim državam Amerike je bil Kasatkin po dogovoru med Parizom in Moskvo vrnjen v Rusijo.

Francoski kmetje so kljub prepovedi vlade s traktorji blokirali ceste v Pariz in več znamenitosti, vključno s Slavolokom zmage in Eifflovim stolpom, v znak protesta proti prostotrgovinskemu sporazumu EU z državami Mercosur. V Španiji je približno sto kmetov blokiralo avtocesto AP-7 med Creixellom in Ermedasom zaradi evropske kmetijske politike. Francoska vlada je protest obsodila in opozorila, da ne bo dopustila nezakonitih dejanj. Podobni protesti so potekali tudi v Grčiji.

Kljub nasprotovanju Francije, ki bo glasovala proti podpisu sporazuma o prosti trgovini z Mercosurjem, naj bi bil trgovinski sporazum med EU in državami Mercosurja vseeno podpisan. To bi bil hud udarec za francoskega predsednika Emmanuela Macrona.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da Bela hiša resno preučuje možnost nakupa Grenlandije, največjega otoka na svetu, ki je pod dansko suverenostjo. Medtem ko ameriška administracija razpravlja o strateškem pomenu otoka in morebitnih finančnih ponudbah, so danski uradniki in oblasti na Grenlandiji že odločno sporočili, da ozemlje ni naprodaj. V javnosti so se pojavila ugibanja o astronomskih zneskih, ki bi jih Združene države Amerike lahko ponudile za prevzem otoka, vendar uradnih finančnih načrtov še ni. Danski mediji poročajo, da so tamkajšnji politiki predlog označili za nesmiseln in poudarili, da Grenlandija uživa visoko stopnjo avtonomije. Kljub temu Trumpova ekipa meni, da bi nakup okrepil ameriško nacionalno varnost in razširil vpliv na Arktiki, kjer so naravni viri in nove plovne poti vse pomembnejši. Geopolitični analitiki opozarjajo, da gre za enega najbolj nenavadnih diplomatskih predlogov v zadnjih desetletjih. Čeprav so se v medijih pojavile spekulacije o milijonskih odškodninah za posamezne prebivalce otoka, gre v veliki meri za senzacionalistične navedbe brez podlage v uradni politiki Združenih držav Amerike. Danska premierka je poudarila, da Grenlandija ni danska, temveč grenlandska, in da je razprava o prodaji končana, preden se je sploh začela.

Podpredsednik hrvaške vlade in vidni član stranke HDZ Branko Bačić je ostro kritiziral predsednika opozicijske stranke SDP Sinišo Hajdaša Dončića zaradi očitkov o domnevno spornih pogojih pri imenovanju sodnikov. Spor se je razplamtel, ko je Hajdaš Dončić izjavo premierja Andreja Plenkovića o vezanem imenovanju predsednika vrhovnega sodišča in treh sodnikov ustavnega sodišča označil za skandalozno in nerazumno. Bačić je v odzivu na družbenih omreži opozicijo obtožil dvoličnosti, saj naj bi SDP leta 2017 uporabila identično taktiko pogojevanja pri izbiri ustavnih sodnikov. HDZ trdi, da SDP namerno pozablja na lastne pretekle politične manevre, medtem ko poskuša sedanjo vladno strategijo prikazati kot spodkopavanje pravosodnega sistema. Bačić je Hajdaša Dončića označil za "šampiona hinavščine" in poudaril, da so dvojna merila največja težava največje opozicijske stranke. Po mnenju vladajoče koalicije gre pri predlaganem postopku za zagotavljanje stabilnosti ključnih pravosodnih institucij, ne pa za politično izsiljevanje. Napetosti med vodilnima strankama dodatno obremenjujejo hrvaški politični prostor v času, ko se SDP spopada tudi z notranjimi odhodi članov, kar slabi njeno pozicijo pred prihajajočimi institucionalnimi odločitvami. Razprava o imenovanju sodnikov ostaja osrednja točka političnega obračunavanja, ki razkriva globoko nezaupanje med vlado Andreja Plenkovića in levo-sredinsko opozicijo.

Profesor na poklicni šoli v mestu Stoob na avstrijskem Gradišču je izgubil zaposlitev, potem ko je dijakom pri pouku praktičnega pouka naročil, naj iz opeke zgradijo svastiko. Incident, ki se je zgodil na podružnici šole Pinkafeld, je sprožil takojšen odziv vodstva šole in policije. Ravnatelj ustanove je ob odkritju spornega simbola nemudoma ukrepal, profesor pa je bil sprva suspendiran, nato pa je dokončno zapustil delovno mesto. Dogodek je povzročil val ogorčenja v avstrijski javnosti, saj je uporaba in poveličevanje nacističnih simbolov v Avstriji strogo prepovedano z zakonom o prepovedi (Verbotsgesetz). Šola je o primeru obvestila pristojno državno tožilstvo, ki bo preučilo morebitno kazensko odgovornost nekdanjega pedagoga. Po poročanju medijev naj bi profesor sporno nalogo podal v začetku decembra, zgodba pa je v javnost prišla po zaključku notranje preiskave. Lokalne oblasti in šolski svet so poudarili ničelno toleranco do kakršnega koli spodbujanja ekstremizma v izobraževalnih ustanovah. Kljub temu da je šlo za praktično vajo zidanja, je bila izbira simbola označena za nedopustno dejanje, ki krši temeljne ustavne vrednote države. Policijska preiskava o motivih za takšno dejanje še vedno poteka.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo javno pozval Združene države Amerike, naj izvedejo operacijo ugrabitve Ramzana Kadirova, voditelja ruske Čečenske republike. Zelenski trdi, da bi takšna poteza predstavljala močan pritisk na ruskega predsednika Vladimirja Putina in pomembno prispevala h končanju vojne v Ukrajini. Ukrajinsko vodstvo ob tem poudarja potrebo po agresivnejših metodah pritiska na Kremelj, medtem ko se spopadi na bojiščih nadaljujejo brez znakov umiritve. Istočasno je rusko ministrstvo za zunanje zadeve ostro odgovorilo na napovedi o morebitni namestitvi zahodnih enot v Ukrajini v okviru tako imenovane koalicije voljnih. Moskva je uradno sporočila, da bodo vse tuje vojaške sile na ukrajinskem ozemlju obravnavane kot legitimni bojni cilji. Po navedbah ruskih oblasti postajajo militaristične izjave nekaterih evropskih vlad vse nevarnejše in neposredno vodijo v stopnjevanje konflikta med Rusijo in Zahodom. Napetosti se povečujejo ravno v času, ko se v mednarodni skupnosti pojavljajo različni predlogi za nove mirovne pogovore, ki pa so zaradi radikalizacije retorike obeh strani vprašljivi. Medtem ko Kijev zahteva odločnejše posege zaveznikov, Moskva z jasnimi opozorili o napadih na zahodne sile utrjuje svojo pozicijo v konfliktu, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v celotni regiji.

Trumpova administracija je zasegla dva sankcionirana tankerja, ki sta prevažala nafto, in napovedala načrte za selektivno odpravo sankcij. Vojska ZDA je po Trumpovem ukazu potopila domnevno plovilo, ki je prevažalo droge iz Venezuele. Laura Loomer je zahtevala odziv Bele hiše glede Tuckerja Carlsona in njegove teorije o Venezueli.

Chelsea je uradno potrdil Liama Roseniorja za novega glavnega trenerja, ki je podpisal šestinpolletno pogodbo. Rosenior je izrazil navdušenje nad priložnostjo na Stamford Bridgeu. Vendar pa je nova anketa pokazala, da manj kot 5% navijačev zaupa odločitvam vodstva kluba, ki jih pozivajo k jasnejši razlagi nedavnih potez. Poleg tega je prišlo na dan, da je Rosenior v preteklosti pisal odprto pismo Donaldu Trumpu, v katerem ga je kritiziral.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

V Grčiji so s slovesnostmi praznovali Teofánijo, vključno z blagoslovom voda in spuščanjem križa, pri čemer je predsednik države prisostvoval dogodku v Pireju. Zaradi praznovanja so v Atenah in Pireju veljale posebne prometne ureditve. Na Zakintosu zaradi neugodnih vremenskih razmer križa niso spustili v morje, temveč so obred opravili v pristanišču. Atenski župan Haris Dukas je ob prazniku poudaril prenos svetlobe in upanja v vse dele mesta.

Srbsko narodno vijeće (SNV) je v Zagrebu pripravilo tradicionalni božični sprejem ob praznovanju božiča po julijanskem koledarju, ki so se ga udeležili visoki predstavniki hrvaške države. Podpredsednik vlade Davor Božinović je ob tej priložnosti poudaril, da je Hrvaška domovina vseh svojih državljanov in da v njej ni prostora za delitve na prvo- in drugorazredne državljane. Kljub prazničnemu vzdušju v regiji pa v sosednji Bosni in Hercegovini buri duhove ravnanje Miroslava Vujčića, uslužbenca ministrstva za zunanje zadeve BiH. Vujčić, ki je bil na volitvah leta 2022 kandidat stranke Demokratska fronta (DF) Željka Komšića, se je znašel pod plazom kritik zaradi javnega zanikanja vojnih zločinov, storjenih nad hrvaškimi ujetniki in civili v Križančevem Selu. Incident v BiH izpostavlja globoke rane in nerešena vprašanja iz preteklosti, saj so bila na telesih žrtev v Križančevem Selu dokumentirana huda mučenja in poškodbe z ostrimi ter tupimi predmeti. Medtem ko hrvaški državni vrh v Zagrebu s simbolnimi gestami, kot je lomljenje božičnega kruha (česnice), krepi vezi s srbsko manjšino, dogajanje v Sarajevu opozarja na zapletene medetnične odnose v regiji. Vujčićevo javno zanikanje dokumentiranih grozodejstev sproža vprašanja o njegovi nadaljnji vlogi v diplomatski službi BiH in odgovornosti za širjenje retorike, ki spodkopava procese sprave v post-konfliktni družbi.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je pozval Hrvaško in Srbijo k normalizaciji medsebojnih odnosov, pri čemer je kot zgled sodelovanja izpostavil politično delovanje Hrvatov in Srbov v Bosni in Hercegovini. Po njegovih besedah sta se oba naroda v sosednji državi povezala zaradi zaščite lastnih interesov in skupnega upora proti domnevnim poskusom bošnjačke nadvlade. Dodik verjame, da bi morali Zagreb in Beograd slediti temu vzorcu pragmatičnega sodelovanja, ki bi po njegovem mnenju stabiliziral regijo. Srbski član predsedstva oziroma voditelj bosanskih Srbov je v svojih izjavah poudaril, da so skupni interesi tisti, ki so v Bosni in Hercegovini premostili zgodovinske razlike med obema narodoma. Takšen pristop vidi kot edino realno pot za izboljšanje diplomatskih in gospodarskih vezi med matičnima državama. Njegove izjave prihajajo v času, ko so odnosi med Hrvaško in Srbijo pogosto obremenjeni s preteklostjo, Dodik pa s tem predlogom poskuša uveljaviti model iz Bosne in Hercegovine kot širšo regionalno strategijo.

Kiril Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje s tujino, je podal ostre izjave glede geopolitične usode Grenlandije in Kanade. Po njegovih besedah so Združene države Amerike že sprejele ključne odločitve glede prihodnosti Grenlandije, pri čemer je Evropsko unijo označil za vazala, ki zgolj spremlja situacijo in izvaja dvojna merila. Dmitrijev je namignil, da bi se po Grenlandiji na podobnem udaru ameriških strateških interesov lahko znašla tudi Kanada. Ruski uradnik trdi, da so odločitve o usodi teh severnih ozemelj v Washingtonu že določene, kar odraža naraščajoče napetosti v Arktični regiji. Njegove izjave so usmerjene predvsem v kritiko zahodne zavezniške politike in poudarjanje domnevne podrejenosti Bruslja ameriškim interesom. Dmitrijev meni, da se bo Kanada v prihodnje morala pripraviti na podobne pritiske, kot jih po njegovem mnenju doživlja avtonomno ozemlje pod dansko krono.

Bela hiša je sporočila, da Donald Trump in njegova ekipa preučujeta različne načine za pridobitev Grenlandije, pri čemer je uporaba ameriške vojske vedno ena izmed možnosti. Voditelji velikih evropskih sil in Kanade so izrazili podporo Grenlandiji in poudarili, da otok pripada svojemu narodu.

Danski parlamentarni odbor za zunanjo politiko se je v Kopenhagnu sestal na izrednem in strogo varovanem zasedanju, ki so ga zaznamovali izjemni varnostni ukrepi. Po poročanju danskega portala Berlingske so se člani odbora zbrali v zaprtem prostoru brez oken, kjer je bila uporaba mobilnih telefonov strogo prepovedana, udeleženci pa v sejno sobo niso smeli prinesti niti skodelic kave. Takšni protokoli so v danski parlamentarni praksi izjemno redki in kažejo na visoko stopnjo zaupnosti obravnavane tematike. Glavna tema pogovorov so bili domnevni načrti novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa v zvezi z Grenlandijo, ki uživa status avtonomnega ozemlja v okviru Danskega kraljestva. Čeprav podrobnosti razprave niso javno dostopne, so se danski politiki spopadali z vprašanji strateške varnosti in ozemeljske celovitosti v luči ponovnega zanimanja Washingtona za to arktično območje. Sestanek odraža zaskrbljenost Københavna nad nepredvidljivostjo prihodnje ameriške zunanje politike in njenim vplivom na severnoatlantsko zavezništvo.

Zaradi obilnega sneženja in izredno težkih vremenskih razmer so na Hrvaškem v torek popoldne zaprli vse cestne povezave iz notranjosti države proti Dalmaciji, Reki in Istri za tovorna vozila s priklopniki ter vlačilce s polpriklopniki. Hrvaški avtoklub (HAK) je sporočil, da za omenjene kategorije vozil trenutno ni prevozne poti, ki bi povezovala celinski del države z jadransko obalo. Razmere na cestah se vztrajno slabšajo, kar povzroča velike zastoje in težave v logističnem sektorju. Prometni strokovnjaki opozarjajo, da snežni nanosi in poledica onemogočajo varno vožnjo, zato so bile pristojne službe primorane uvesti najstrožje omejitve. Voznike osebni vozil prav tako pozivajo k previdnosti in uporabi obvezne zimske opreme, medtem ko tovorna vozila izločajo iz prometa na vseh ključnih vozliščih. Trenutne razmere povzročajo zamude pri dostavi blaga, kar bi lahko vplivalo tudi na dobavne verige v regiji, če se vremenska fronta ne bo kmalu umirila.

Italijanski organi pregona so sprožili obsežno tiskovno in operativno iskalno akcijo za 36-letnim hrvaškim državljanom Marinom Jelenićem. Jelenić je osumljen brutalnega umora 34-letnega sprevodnika Alessandra Ambrosia, ki se je zgodil v ponedeljek zvečer. Po poročanju medijev, vključno s hrvaškim časnikom Jutarnji list, je osumljenec po dejanju pobegnil in je trenutno na begu, policija pa njegovo identiteto javno razkriva zaradi visoke stopnje nevarnosti. Preiskava se osredotoča na okoliščine napada, ki je pretresel italijansko javnost. Policija je okrepila nadzor na mejnih prehodih in ključnih prometnih vozliščih, saj obstaja verjetnost, da bi osumljenec poskušal zapustiti državo. Italijanske oblasti tesno sodelujejo s tujimi varnostnimi organi, da bi čim prej izsledile storilca tega surovega kaznivega dejanja. Javnost pozivajo k previdnosti in posredovanju kakršnih koli informacij, ki bi lahko pripomogle k aretaciji.