Hrvaška posadka, ki jo sestavljata dirkač Juraj Šebalj in znani igralec Dušan Bućan, je uspešno opravila s prvo pravo etapo na slovitem reliju Dakar v Savdski Arabiji. Nastopata v kategoriji Classic, kjer sta po uvodnem delu tekmovanja zasedla trenutno sedmo mesto v skupni razvrstitvi. Reli se je uradno začel v soboto s prologom, na katerem je hrvaška dvojica dosegla deveti čas, v nedeljo pa sta s stabilno vožnjo svojo uvrstitev še izboljšala. Šebalj in Bućan sta se v to veliko pustolovščino na drugem koncu sveta podala z visokimi pričakovanji, njun nastop pa spremlja veliko zanimanje javnosti v regiji. Prva etapa v okolici mesta Yanbu je postregla s prvimi resnimi izzivi, ki jih prinaša puščavski teren. Kljub zahtevnim pogojem sta ohranila hiter ritem in se utrdila med najboljšo deseterico v svojem razredu, kar jima daje dobro izhodišče za nadaljevanje tekmovanja.

Opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia je pozval k enotnosti in demokratičnemu prehodu v Venezueli. Kot »predsednik Venezuelcev« je pozval oborožene sile, naj »izpolnijo« svojo dolžnost.

Poslanec vrhovne rade Oleksij Gončarenko je sporočil, da je Vasil Maljuk napisal odstopno izjavo s položaja vodje Službe varnosti Ukrajine (SBU).

Tyson Fury je preko družbenih omrežij potrdil, da se bo leta 2026 vrnil v boksarski ring, s čimer je končal svoj zadnji premor.

V napadu na tržnico v vasi Kasuwan-Daji v zvezni državi Niger v osrednji Nigeriji je bilo ubitih več kot 30 ljudi, več deset pa jih je bilo ugrabljenih. Policija je potrdila, da so napad izvedli osumljeni teroristi.

Nicolás Maduro je na sodišču v New Yorku zanikal obtožbe o trgovini s kokainom in izjavil, da je še vedno predsednik Venezuele. Na sojenju je bil pripeljan s helikopterjem in oklepnimi vozili, kar je pritegnilo veliko pozornosti. EU je dogajanje označila kot priložnost za Venezuelo, medtem ko je Macron kritiziral ameriško metodo. Trump je zagrozil novi voditeljici Venezuele, Kitajska pa je zahtevala Madurovo izpustitev. Kolumbijski predsednik je izdal nove ukaze vojakom. ZDA zanikajo, da so v vojni z Venezuelo. Spiegel je objavil oceno o mednarodnem pravu v povezavi z dogajanjem.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura je Delcy Rodríguez prisegla kot začasna predsednica države. Izrazila je pripravljenost za sodelovanje z ZDA, kar je prvo spravljivo dejanje venezuelske vlade po ameriški intervenciji. Države Zahodnega Balkana so se na ameriški napad odzvale različno, Varnostni svet Združenih narodov pa bo obravnaval situacijo. Ruski predsednik Vladimir Putin se zaenkrat ni odzval na aretacijo Madura.

Nicolása Maduro so po aretaciji prepeljali v New York. Pred tem naj bi zavrnil ponudbo ZDA za izgnanstvo v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je operacija ameriških sil v Venezueli zahtevala najmanj 40 žrtev, med njimi naj bi bili civilisti in vojaki. Strokovnjaki opozarjajo, da je napad kršitev mednarodnega prava.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto, 3. januarja 2026, zajeta v obsežni vojaški operaciji ameriških posebnih enot Delta Force v Caracasu. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo spremljali siloviti zračni napadi na ključne cilje v venezuelski prestolnici, označil za "briljanten uspeh". Po navedbah ameriških uradnikov so pripadniki elitnih enot Madura in njegovo soprogo odpeljali neposredno iz njune spalnice, ju s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, od tam pa v New York. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti Maduru in Floresovi že vložilo novo obtožnico, ki ju bremeni narkoterorizma, uvoza kokaina v Združene države Amerike ter nezakonitega posedovanja orožja. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo vzpostavljen varen in pravičen prehod oblasti. Ob tem je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo in izkoristiti bogate zaloge nafte. Medtem ko del venezuelske opozicije in izseljencev slavi padec režima, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili globoko zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.

Hrvaška opozicijska stranka SDP je izrazila resno zaskrbljenost zaradi odsotnosti jasnega stališča hrvaške vlade glede vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v Venezueli. Stranka je poudarila, da bi morala Hrvaška v mednarodnih odnosih zavzeti suvereno in načelno držo, namesto da se Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve odziva z zadržanostjo oziroma opravičuje posege s pomanjkanjem demokratične legitimnosti tamkajšnjega režima. Po mnenju SDP se v sodobnem svetu nevarno premikajo meje sprejemljivega, pri čemer se nasilje in vojaška agresija vse pogosteje relativizirata. Predstavniki stranke so izpostavili, da je pasivnost vlade Republike Hrvaške pri tako pomembnih vprašanjih zunanje politike nesprejemljiva. Pozvali so k vzpostavitvi jasne zunanjepolitične strategije, ki bi temeljila na spoštovanju mednarodnega prava in suverenosti držav. Kritika leti predvsem na dejstvo, da se uradni Zagreb izogiba neposredni obsodbi vojaških pritiskov, kar po mnenju opozicije krni ugled države kot samostojne akterke v mednarodni skupnosti.

Nicolás Maduro je na sodišču v New Yorku zanikal krivdo za obtožbe, rekoč, da je pošten človek in še vedno predsednik Venezuele. Njegova žena se je na sodišču pojavila z obvezami. Emmanuel Macron je kritiziral ameriški pristop, medtem ko EU ocenjuje, da je to priložnost za Venezuelo, vendar je za pravne ocene še prezgodaj. Viktor Orbán pa je izrazil mnenje o liberalcih.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

V zahodnih delih Avstrije se v prihodnjih dneh pripravljajo na prodor polarnega zraka, ki bo prinesel izjemno nizke temperature. Meteorološka služba Geosphere Austria je za dežele Predarlska, Tirolska in velik del Salzburške izdala oranžno vremensko opozorilo, ki velja tudi za zahodne predele Koroške in Štajerske. Napovedi kažejo, da se bodo temperature v noči na ponedeljek v številnih krajih spustile do minus 15 stopinj Celzija. Strokovnjaki poudarjajo, da gre za neobičajno vremensko situacijo, saj takšnega vdora hladnega zraka v regiji niso zabeležili že več let. Elmar Rizzoli, strokovnjak s Tirolske, je pojasnil, da so se deželne oblasti odločile za osveščanje prebivalstva, saj bodo razmere zahtevale posebno previdnost. Čeprav so nizke temperature v zimskem času na tem območju običajne, intenzivnost napovedanega mraza predstavlja tveganje za zdravje in infrastrukturo. Lokalne oblasti prebivalce pozivajo k ustrezni zaščiti in spremljanju nadaljnjih vremenskih informacij.

Prvi močnejši snežni padavini v Bosni in Hercegovini sta na smučišča na Kupresu privabili na tisoče obiskovalcev, med katerimi so po poročanju lokalnih medijev prevladovali gostje iz sosednje Hrvaške, natančneje iz Dalmacije. Kljub kratkotrajnemu dežju in porastu temperatur v noči na nedeljo, ki sta sprva ogrozila snežno odejo, je nedeljsko jutro prineslo novo pošiljko snega. To je omogočilo nemoteno nadaljevanje smučarske sezone in zapolnitev kapacitet na tamkajšnjih smučiščih. Številni obiskovalci so izkoristili ugodne vremenske razmere za konec tedna, kar potrjuje status Kupresa kot priljubljene zimske destinacije za prebivalce južnega dela Hrvaške. Upravljavci smučišč so izrazili zadovoljstvo z dobrim začetkom sezone, saj so bile proge kljub temperaturnim nihanjem ustrezno pripravljene, padavine pa so le še izboljšale pogoje za rekreacijo na snegu. Obiskovalci so v velikem številu zasedli tako smučarske proge kot tudi gostinske objekte v okolici.

Donald Trump je objavil posnetek, v katerem se posmehuje Nicolasu Maduru, medtem ko so se pojavile informacije o ameriški pripravljenosti na prevzem vodenja Venezuele. Maduro je bil prikazan kot poraženec, kar je okrepilo vtis o ameriškem vplivu.

Močno sneženje in poledica sta v nemški zvezni deželi Spodnja Saska, zlasti v regiji Hannover, povzročila obsežne motnje v prometu. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je prišlo do številnih prometnih nesreč, ki so ohromile cestni promet, hkrati pa so poročali o odpovedih v avtobusnem in železniškem prometu. Medtem ko so ljubitelji zimskih športov snežne pošiljke pozdravili, se vozniki in potniki v javnem prevozu spopadajo z zamudami in nevarnimi razmerami na poti. Lokalne oblasti so vzpostavile stalno spremljanje razmer, saj se regija sooča z nenehnimi težavami pri zagotavljanju varnosti na cestah. Poledica je povzročila zdrse vozil, kar je zahtevalo posredovanje reševalnih služb in vzdrževalcev cest. Potnikom svetujejo, naj spremljajo aktualne informacije o voznih redih, saj so številne povezave še vedno prekinjene ali močno ovirane. Razmere ostajajo napete, saj vremenska napoved zaenkrat ne obeta hitrega izboljšanja stanja na prizadetih območjih.

V Beogradu je potekala seja Sveta za nacionalno varnost, ki jo je vodil predsednik Aleksandar Vučić. Uradnega razloga za sklic seje niso sporočili, Vučić pa je po seji izjavil, da je prišlo do velikih sprememb na področju energetske varnosti in napovedal datum začetka delovanja rafinerije.

Gostinski sektor v slovenski prestolnici je zajela resna kriza, saj so se številni restavracije in bistroji v zadnjem obdobju zaprli. Glavni razlogi za propadanje lokalov so drastično povišanje cen surovin, kronično pomanjkanje ustrezne delovne sile ter nerealna pričakovanja lastnikov glede hitrega zaslužka. Medtem ko gostje trenutne cene dojemajo kot previsoke, lastniki restavracij trdijo, da so te še vedno prenizke za pokritje vseh obratovalnih stroškov. Razmere so v Ljubljani precej slabše kot v preostalih delih Slovenije, kjer je stanje na področju gostinstva trenutno stabilnejše. Kriza je privedla tudi do izgube nekaterih prestižnih oznak, saj so posamezni lokali izginili z Michelinovega seznama. Visoki vhodni stroški in pritiski na plače so ustvarili neskladje, ki ga mnogi ponudniki niso uspeli premostiti. Strokovnjaki opozarjajo, da bi se trend zapiranja v Ljubljani lahko še stopnjeval, če se tržne razmere in stroškovni pritiski na podjetnike ne bodo umirili.

Kitajska vlada je v nedeljo ostro zahtevala od Združenih držav Amerike, naj nemudoma izpustijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Madura so ameriške sile zajele v posebni vojaški operaciji, ki se je odvila v noči s petka na soboto, nakar so ga prepeljali v New York, kjer je trenutno zaprt. Kitajsko zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo, da morajo ameriške oblasti zagotoviti njegovo osebno varnost in spoštovati mednarodno pravo. Dogodek je povzročil takojšen premik v vodstvu Venezuele, kjer je vlogo začasne predsednice prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Medtem ko so se v javnosti pojavili posnetki Madura v New Yorku, so kitajski uradniki poudarili, da so takšna dejanja ZDA nesprejemljiva. Incident predstavlja resno zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom, hkrati pa v spor vpleta tudi Peking kot ključnega zaveznika venezuelskega režima.

Po zajetju Nicolasa Madura s strani ZDA so se protesti razširili v San Diego, Amsterdam, Toronto in pred newyorški priporni center, kjer naj bi bil zaprt. Maduro je bil po spektakularni aretaciji zaprt v New Yorku. ZDA naj bi želele "usmerjati" tranzicijo v Venezueli. Chuck Schumer je kritiziral Trumpovo odločitev o napadu na Venezuelo kot kršitev zakona. Po odstavitvi Madura so padle cene nafte zaradi povečanja količine venezuelske nafte na trgu. Pojavile so se skrbi glede prevzema Grenlandije s strani ZDA.