Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je prek platforme Telegram objavil niz ostrih žalitev in osebnih napadov na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Medvedev je v svojem zapisu uporabil dehumanizirajoče izraze, med drugim je Zelenskega označil za "zelenega homunkulusa" in "marioneto", hkrati pa je izrazil željo, da bi bilo prihodnje leto za ukrajinskega voditelja zadnje. Ruski politik je v svojih provokacijah šel še dlje in zapisal, da bi morali truplo ukrajinskega predsednika po njegovi smrti razstaviti v muzeju. Ti napadi so del širše strategije stopnjevanja retorike s strani Kremlja, ki se je v zadnjih mesecih dodatno zaostrila zaradi ukrajinske nepopustljivosti pri mirovnih pogajanjih. Medvedev, ki je od začetka ruske invazije na Ukrajino zavzel vlogo enega najglasnejših jastrebov v Moskvi, s takšnimi izjavami sistematično spodkopava možnosti za diplomatsko rešitev konflikta. Analitiki ocenjujejo, da so te grožnje neposreden odziv na nedavne napovedi Zelenskega o morebitnih napadih na ruske strateške cilje in njegovo vztrajanje pri ozemeljski celovitosti Ukrajine, kar je razvidno tudi iz preteklega konteksta njunih javnih sporov.

Zadrski policisti so po opravljenem ogledu kraja dogodka v Sukošanu potrdili podrobnosti tragičnega incidenta, v katerem sta izgubili življenje dve osebi. Po ugotovitvah preiskovalcev je 46-letni moški v družinski hiši s strelnim orožjem usmrtil svojega 18-letnega sina, nato pa je z istim orožjem storil samomor. Preiskava je pokazala, da je oče pred dejanjem vlomil v omaro za orožje, da bi prišel do pištole. Dogodek, ki je pretresel lokalno skupnost, se je zgodil v torek zjutraj. Policija je bila o najdbi dveh trupel obveščena s strani družinskih članov oziroma sosedov. Po neuradnih podatkih naj bi bil ubiti mladenič oseba z avtizmom, kar v javnosti sproža dodatna vprašanja o socialni stiski in duševnem zdravju vpletenih. Policija nadaljuje z zbiranjem obvestil, da bi razjasnila vse okoliščine in motive za to grozovito dejanje, ki je povzročilo nepopravljivo škodo družini.

Tožilstvo Bosne in Hercegovine je po 32 letih vložilo obtožnico proti nekdanjima poveljnikoma Armije BiH zaradi vojnega zločina nad civilnim prebivalstvom. Mensud Keleštura in Hazim Jašarević sta obtožena, da sta 10. junija 1993 kot poveljnika 7. muslimanske brigade ukazala artilerijski napad na naselje Vitez, ki je bil usmerjen proti civilistom. Granata je priletela na otroško igrišče, kjer se je takrat igrala večja skupina otrok, pri čemer jih je osem izgubilo življenje, več pa jih je bilo ranjenih. Preiskava je pokazala, da tarča napada niso bili vojaški objekti, temveč stanovanjska četrt, kar predstavlja kršitev ženevskih konvencij. Obtožnica bremeni poveljnika, da nista preprečila napada oziroma nista kaznovala podrejenih storilcev po dogodku. Poleg napada v Vitezu se obtožnica nanaša tudi na širše zločine nad hrvaškim in srbskim prebivalstvom na območju Zenice. Tožilstvo je napovedalo zaslišanje več kot 130 prič in predložitev obsežnega dokaznega gradiva, s čimer želijo po več desetletjih končno zagotoviti pravico za družine žrtev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zanikal ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco in zatrdil, da ni nobenih dokazov za takšno trditev, kar lahko zavezniki preverijo. ZDA so izrazile dvome o ruskih trditvah glede napada. Rusija pa kljub temu namerava nadaljevati dialog o ukrajinski rešitvi, predvsem z ZDA, pri čemer napad razume kot teroristično dejanje, ki naj bi oviralo pogajanja. Vladimir Olejnik meni, da napad na Valdaju pomeni začetek konca Zelenskega.

ZDA izražajo močan dvom o verodostojnosti ruskih trditev o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Kremelj kljub temu napoveduje nadaljevanje dialoga o ukrajinski rešitvi predvsem z ZDA. Ukrajina zanika napad in opozarja na pomanjkanje dokazov, medtem ko nekdanji ukrajinski poslanec meni, da je Zelenski z napadom ciljal na "Trumpov mir" in s tem storil samomor. Putin je odredil zaščito kritičnih objektov s strani rezervistov, Zelenski pa je napovedal srečanje s "koalicijo voljnih" v začetku januarja. Zelenski poudarja, da umik z zasedenih ozemelj ni mogoč, ker bi to kršilo ukrajinske zakone.

Kitajska vojska je drugi dan obsežnih vojaških manevrov v bližini Tajvana izvedla simulacijo popolne blokade otoka, pri čemer je uporabila bojne rakete, bombnike in mornariška plovila. Poveljstvo vzhodnega krila kitajske vojske je potrdilo, da so vaje z uporabo pravega streliva potekale na petih lokacijah v morju in zračnem prostoru okoli otoka ter vzdolž kitajske obale. Poleg raketnega obstreljevanja je Kitajska v operacijo vključila tudi nove amfibijske jurišne ladje, kar kaže na povečano pripravljenost za morebitno invazijo. Operacija, ki so jo kitajske oblasti pospremile z objavo propagandnih videoposnetkov, je bila usmerjena v urjenje mornariških in letalskih enot za osamitev otoka od preostalega sveta. Tajvanske oblasti in mednarodni opazovalci so dejanja označili za stopnjevanje napetosti v regiji, medtem ko Peking vaje utemeljuje kot nujno opozorilo separatistom. Manevri so se zaključili v večernih urah po lokalnem času, vendar ostajajo odnosi med stranema na najnižji točki v zadnjih desetletjih.

Najnovejša analiza britanskega BBC in ruskega neodvisnega medija Mediazona razkriva, da so se ruske vojaške izgube v Ukrajini v zadnjih desetih mesecih povečale hitreje kot v katerem koli drugem obdobju od začetka invazije februarja 2022. Podatki kažejo na drastičen porast smrtnih žrtev, saj je bilo v letu 2025 objavljenih za 40 odstotkov več osmrtnic vojakov v primerjavi s predhodnim letom. Ta trend naraščanja sovpada z intenziviranjem bojev na fronti, medtem ko se v ozadju krepijo diplomatski pritiski za končanje konflikta. Analiza, ki temelji na potrjenih imenih padlih borcev, nakazuje, da je leto 2025 za ruske oborožene sile najtežje doslej. Kljub prizadevanjem nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa za vzpostavitev miru, se intenzivnost spopadov na terenu ne zmanjšuje. Povečano število žrtev bi lahko bilo posledica ruskih prizadevanj za zavzetje ključnih strateških točk pred morebitnimi pogajanji, kar vodi v uporabo taktike številčnih napadov z visokim tveganjem za osebje.

Hrvaški Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (USKOK) je pred Županijskim sodiščem v Reki vložil obtožnico zoper nekdanjega dolgoletnega župana Reke Vojka Obersnela in še tri osebe. Preiskava, ki se je začela avgusta 2025, je razkrila sume storitve kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo položaja in pooblastil. Obersnel, sicer vidni član stranke SDP, se bo moral pred sodiščem zagovarjati zaradi nepravilnosti, ki so jih preiskovalci zaznali med njegovim županovanjem. Istočasno je tožilstvo Bosne in Hercegovine vložilo obtožnico proti nekdanjima poveljnikoma Armade BiH, Mensudu Kelešturi in Hazimu Jašareviću. Obtožnica ju bremeni vojnih zločinov nad civilnim prebivalstvom, konkretno za pokol hrvaških otrok v Vitezu med oboroženim spopadom zlasti leta 1993. Gre za dolgo pričakovan pravosodni korak pri obravnavi vojnih grozot v osrednji Bosni, kjer sta obtožena kot poveljnika delovala v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom.

Hrvaška vlada je na torkovi seji sprejela uredbo, s katero se bodo 1. januarja 2026 znatno povišale trošarine na tobačne preračunane in izdelke, kar bo povzročilo podražitev cigaret na maloprodajnem trgu. Finančni minister Marko Primorac je poudaril, da ima ta ukrep dvojni namen: poleg neposrednega fiskalnega učinka, saj vlada v proračunu pričakuje dodatnih 129,1 milijona evrov prihodkov, želijo s povišanjem cen doseči tudi pozitivne zdravstvene učinke z zmanjšanjem porabe tobaka. Uredba določa nove specifične trošarine za tisoč kosov cigaret, veljala pa bo tudi za tobak za zvijanje in e-tekočine. Po navedbah hrvaškega ministrstva za finance so tovrstne prilagoditve nujne za uskladitev z evropskimi direktivami in nacionalno strategijo za omejevanje rabe tobaka. Napovedana podražitev sledi podobnim trendom v regiji, kjer države s trošarinsko politiko poskušajo polniti proračune in hkrati zmanjševati obremenitve zdravstvenega sistema zaradi bolezni, povezanih s kajenjem.

Ukrajina je zanikala, da bi napadla Putinovo rezidenco, medtem ko so zahodni zavezniki izrazili dvom o trditvah Kremlja. Zelenski je razkril, da se je s Trumpom pogovarjal o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini. Trump se je odzval na domnevni napad na Putinovo rezidenco in dejal, da je zaustavil Tomahavke in da je potrebno rešiti ključne probleme za dosego miru.

Kitajska je pozvala k dialogu po ruskih obtožbah o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco, Kremelj pa je obtožil Zahod zanikanja napada. Kremelj se je odzval na besede Donalda Trumpa o morebitnem napadu na Iran, pri čemer se je tiskovni predstavnik Vladimirja Putina Dmitrij Peskov zavzel za iranskega zaveznika in pozval ZDA k preprečitvi stopnjevanja napetosti v regiji. Milorad Dodik je poskus napada na Putinovo rezidenco označil za teroristično dejanje. Peskov je izjavil, da Rusiji ni treba dokazovati napada na Putinovo rezidenco, saj se je ta zgodil.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno aktiviralo uporabo naprednega raketnega sistema Orešnik, ki je sposoben nositi jedrske bojne glave. Belorusija je sočasno objavila videoposnetek razmestitve tega sistema na svojem ozemlju, kar dodatno potrjuje tesno vojaško sodelovanje med Moskvo in Minskom. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je razmestitev sistema srednjega dosega napovedal že v začetku meseca, medtem ko se v ozadju odvijajo diplomatski pogovori z administracijo prihajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na bojišču so ruske sile dosegle pomemben napredek v regiji Zaporožje, kjer je po poročanju obeh strani padla ključna ukrajinska utrdba Huljajpole. Moskva obenem obtožuje Kijev napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, kar Ukrajina odločno zanika. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po srečanjih na Floridi izjavil, da bodo morali zaradi domnevnega napada na predsednikovo rezidenco ponovno preučiti svoja pogajalska izhodišča. Kljub intenzivnim diplomatskim stikom na relacijah Moskva-Washington in Kijev-Washington dogovor o ključnih vprašanjih za končanje vojne še ni bil dosežen.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da uspeh v pogajanjih o rešitvi krize ni mogoč brez konca, kot pravi, zločinske politike Kijeva. Zahvalil se je tujim prijateljem in partnerjem, ki so obsodili ukrajinski napad na Putinovo rezidenco 29. decembra. Argentinski strokovnjak za mednarodne odnose Marselo Mo meni, da je cilj Kijeva s tem napadom izzvati Rusijo na neodgovoren odziv in prekinitev mirovnih pogajanj.

Turške varnostne sile so v obsežni operaciji po vsej državi aretirale 357 oseb, osumljenih sodelovanja s teroristično organizacijo Islamska država (ISIS). Akcija je sledila spopadu med to organizacijo in policijo, sporočilo pa je podalo turško ministrstvo za notranje zadeve.

Letalske sile Saudove Arabije so izvedle zračne napade na jemensko pristaniško mesto Mukala, da bi uničile pošiljko orožja, ki naj bi bila namenjena južnim separatistom. Po navedbah saudske vojske so bili napadi izvedeni ponoči, njihov cilj pa je bil preprečiti tujo vojaško podporo separatističnim silam na jugu Jemna. Rijad obtožuje Združene arabske emirate (ZAE), da so separatistom tajno dostavili orožje, kar je povzročilo globok razkol znotraj koalicije, ki se bori v Jemnu. Zaradi stopnjevanja napetosti in neposrednega napada na tovor, povezan z zaveznico, je bilo na prizadetih območjih razglašeno izredno stanje. Incident predstavlja resno zaostritev odnosov med Saudovo Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, ki so sicer ključni partnerji v regionalni varnostni arhitekturi. Ta spor bi lahko dodatno destabiliziral razmere v Jemnu in otežil prihodnja diplomatska prizadevanja za mir v regiji, kjer so se interesi nekdanjih zaveznikov očitno razšli.

Po poročilih o napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji, je Rusija zaostrila retoriko proti Ukrajini in zagrozila s povračilnimi ukrepi, pri čemer ni predložila dokazov o ukrajinski vpletenosti, ker naj bi bili vsi droni sestreljeni. Kremelj trdi, da je Kijev poskušal spodkopati Trumpovo mediacijo, vendar naj napad ne bi ogrozil dialoga med ruskim in ameriškim predsednikom. Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožbe zanikal in dejal, da gre za rusko provokacijo, namenjeno spodkopavanju diplomatskih prizadevanj med Kijevom in Washingtonom. Kitajska je pozvala k umiritvi in dialogu. Medtem sta se po telefonu pogovarjala Putin in Trump.

Srbski odvetnik Čedomir Stojković, ki je bil aretiran v ponedeljek, je bil po zaslišanju izpuščen, da se v nadaljevanju postopka brani s prostosti. Višje javno tožilstvo mu očita kaznivo dejanje spodkopavanja ustavne ureditve zaradi serije objav na družbenih omrežjih v obdobju od leta 2022 do danes. Tožilstvo trdi, da je Stojković s svojimi zapisi domnevno pozival k nasilnemu strmoglavljenju najvišjih državnih organov in njihovih predstavnikov. Stojković je po izpustitvi na družbenem omrežju Facebook objavil zapisnik zaslišanja in zavrnil vse očitke. Poudaril je, da gre za politični pregon in osebno maščevanje srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Po njegovih besedah je povod za aretacijo vložitev tožbe v povezavi s projektom "Sarajevo safari". Primer sproža vprašanja o svobodi govora in pritisku na pravne zastopnike, ki kritizirajo aktualno srbsko oblast.

Policisti so v ponedeljek, 30. decembra, okoli 8. ure zjutraj v hiši v Sukošanu na Hrvaškem odkrili trupli dveh moških. Po neuradnih podatkih, ki so jih pridobili lokalni mediji, gre za družinsko tragedijo, v kateri je oče ubil svojega 18-letnega sina s posebnimi potrebami, nato pa si je sodil še sam. Družina sicer ni bila iz Sukošana, temveč je v kraju le začasno bivala. Na kraj dogodka so nemudoma napotili vse pristojne interventne službe. Ogled kraja dejanja je vodil namestnik županijskega državnega tožilca v Zadru, policija pa trenutno še vedno ugotavlja vse okoliščine primera. Incident je pretresel lokalno javnost, saj je šlo za nasilno dejanje v zasebnem stanovanjskem objektu, ki se je končalo z dvema smrtnima žrtvama.

Ukrajinske oborožene sile so v noči z 28. na 29. december z droni napadle rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Valdaju. Ruska zračna obramba je drone po uradnih navedbah sestrelila, vendar je incident sprožil buren mednarodni odziv in resno ogrozil takratne diplomatske napore za končanje konflikta. Napad se je zgodil le dan po srečanju med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim na Floridi, ki je bilo po nekaterih ocenah za Kijev razočaranje, ter tik pred načrtovanim telefonskim pogovorom med Trumpom in Putinom. Ameriški predsednik Donald Trump je nad dejanjem izrazil ogorčenje, saj naj bi ukrajinska stran s tem poskusila sabotirati mirovni proces in preprečiti dogovore, ki bi temeljili na zamrznitvi bojev na trenutnih frontnih linijah. Vojaški analitiki ocenjujejo, da je Zelenski s to potezo želel Zahod postaviti pred dilemo glede nadaljnje podpore Ukrajini, nekateri pa namigujejo, da je bila operacija izvedena s privolitvijo ali celo spodbudo določenih evropskih zaveznikov, predvsem Velike Britanije. Dogodek je še dodatno poglobil nezaupanje med vpletenimi stranmi v ključnem trenutku, ko se je pripravljal teren za morebitno prekinitev ognja.