Iranski predsednik Masud Pezeškian je v torek prek družbenega omrežja X poslal ostro opozorilo, da se bo Iran na vsakršno agresijo odzval odločno in silovito. Izjava je bila neposreden odziv na grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal podporo nadaljnjim izraelskim napadom na iranske cilje, če Teheran ne bo privolil v nov jedrski sporazum. Pezeškian je poudaril, da bo odgovor Islamske republike takšen, da ga bodo napadalci obžalovali. Napetosti med Teheranom in Washingtonom so se ponovno zaostrile po Trumpovih napovedih o ostrejšem pritisku na iranski jedrski program. Medtem ko ZDA zahtevajo nove pogoje in omejitve, iransko vodstvo vztraja pri pravici do lastne varnosti in zavrača pogojevanja, ki vključujejo vojaške grožnje. Pezeškianova retorika odraža kontinuiteto iranske zunanje politike, ki kljub diplomatskim prizadevanjem v okviru Združenih narodov ohranja pripravljenost na vojaško konfrontacijo v primeru kršitve suverenosti.

Kreml je napovedal zaostritev stališča v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na domnevni ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco. Dmitrij Peskov je dejal, da je Kijev s tem napadom želel spodkopati prizadevanja Washingtona za posredovanje. Ukrajinski uradniki so ponovili, da Moskva ni predložila nobenih dokazov o napadu, in ga označili za provokacijo.

V nemškem mestu Gelsenkirchen se je med preteklim koncem tedna zgodil eden največjih bančnih ropov v novejši zgodovini države. Storilci so vdrli v trezor tamkajšnje podružnice hranilnice Sparkasse, od koder so odtujili gotovino in dragocenosti v skupni vrednosti več kot 30 milijonov evrov. Nemška policija je v torek potrdila razsežnosti kraje in razkrila nekatere podrobnosti drznega podviga. Preiskovalci so ugotovili, da so se vlomilci v prostore banke prebili s sosednjega parkirišča, pri čemer so uporabili specialne vrtalnike za prebitje zidov in vstop v območje z zasebnimi sefi. Operacija je bila po navedbah organov pregona izjemno natančno načrtovana in izvedena strokovno. Policija trenutno še zbira dokaze in išče sledi za storilci, ki so uspeli pobegniti z izjemno visokim plenom, preden je bil alarm sploh sprožen.

Upravni svet Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje (HZZO) je na torkovi seji sprejel odločitev o povišanju cene police dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Nova cena bo od 1. februarja 2026 znašala 180 evrov na leto oziroma 15 evrov mesečno. Odločitev je bila sprejeta po izvedenem javnem posvetovanju in bo veljala tako za obstoječe kot za na novo sklenjene police zavarovanja. Sprememba cenovne politike HZZO neposredno vpliva na širši krog zavarovancev v sosednji državi, saj zavod prilagaja svoje finančne načrte dolgoročni vzdržnosti zdravstvenega sistema. Po navedbah institucije gre za uskladitev, ki bo omogočila nadaljnje nemoteno izvajanje storitev iz naslova dopolnilnega kritja. To povišanje predstavlja pomemben premik v stroških za gospodinjstva na Hrvaškem, saj so se cene do sedaj ohranjale na nižji ravni.

Hrvaška vlada je na torkovi seji sprejela odločitev o prerazporeditvi sredstev v državnem proračunu za leto 2025, s katero je zagotovila 235,7 milijona evrov za modernizacijo svoje vojske. Finančni minister Marko Primorac je pojasnil, da so bila skupna prerazporejena sredstva v višini skoraj 250 milijonov evrov, od česar bo levji delež prejel obrambni resor. Sredstva so namenjena predvsem plačilu predplačil za nabavo samohodnih havbic in glavnih bojnih tankov. Ta poteza predstavlja nadaljevanje hrvaške strategije posodabljanja oboroženih sil v luči spremenjenih varnostnih razmer v Evropi. Odločitev o prerazporeditvi proračunskega denarja omogoča takojšen začetek finančnih transakcij s ponudniki vojaške opreme, kar zagotavlja hitrejšo dobavo ključnih obrambnih sistemov. Vlada poudarja, da gre za nujno investicijo v nacionalno varnost, ki sledi dolgoročnim načrtom razvoja obrambnih zmogljivosti države in izpolnjevanju zavez znotraj zavezništva NATO.

Trije hrvaški sindikati s področja izobraževanja so na torkovi novinarski konferenci ostro kritizirali vlado premierja Andreja Plenkovića in ministra za delo Marina Piletića zaradi neuspeha pri podpisu dodatka k temeljni kolektivni pogodbi (TKU). Predstavniki sindikatov trdijo, da vlada namerno zavlačuje s pogajanji o osnovici za plače, s čimer želi kupiti čas in oslabiti njihov pogajalski položaj. Zrinko Turalija, predsednik Neodvisnega sindikata zaposlenih v srednjih šolah Hrvaške, je opozoril, da gre za nevaren precedens, saj v tekočem letu prvič ni bil dosežen dogovor o osnovici za obračun plač. Sindikalisti so izpostavili, da se soočajo s poskusi sistemske eliminacije iz sindikalnega življenja, saj naj bi vlada in nekateri poslanski kolegi aktivno delovali proti njihovim interesom. Po njihovem mnenju minister Piletić neposredno ovira pogajalski proces, kar ogroža socialni dialog v državi. Sindikati zahtevajo takojšnjo vzpostavitev konstruktivnega dialoga in opozarjajo na dolgoročne posledice, ki jih bo takšno ravnanje imelo na standard zaposlenih v javnem sektorju, zlasti v izobraževanju.

Nekdanji kapetan španske reprezentance in madridskega Reala Sergio Ramos bi se lahko že v januarskem prestopnem roku vrnil na evropska nogometna igrišča. Po poročanju francoskih medijev in poznavalca Mohameda Toubacheja se za 39-letnega branilca resno zanima francoski prvoligaš Nice. Klub se trenutno nahaja v hudi rezultatski krizi, saj je v domačem prvenstvu nanizal šest zaporednih porazov in padel na 13. mesto prvenstvene lestvice. Izkušeni branilec, ki je po odhodu iz Seville trenutno brez kluba, bi francoskemu moštvu prinesel nujno potrebne izkušnje in vodstvene sposobnosti. Vodstvo Nice verjame, da bi Ramos lahko stabiliziral njihovo obrambo in pomagal ekipi pri preboju v zgornji del lestvice. Čeprav je Ramos v poznih igralskih letih, njegova fizična pripravljenost in pretekle izkušnje iz francoske lige, kjer je igral za Paris Saint-Germain, predstavljajo pomembno okrepitev za klub v težavah. Pogovori o sodelovanju naj bi bili že v teku, prestop pa bi lahko bil sklenjen v kratkem.

Ameriški veleposlanik pri NATO-u, Matthew Whitaker, je izrazil dvom v ruske trditve, da je Ukrajina napadla rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Napovedal je, da bo Amerika izvedla preiskavo in celovito revizijo obveščevalnih podatkov, da bi raziskala okoliščine napada ukrajinskih dronov.

V severozahodnem delu Italije se je v torek zgodila huda nesreča na žičari, v kateri so bile poškodovane najmanj štiri osebe. Po navedbah lokalnih gasilskih služb in pristojnih oblasti je prišlo do trčenja kabin, zaradi česar je približno 100 ljudi ostalo ujetih na gori. Reševalna akcija je bila izjemno zahtevna in je vključevala več helikopterjev, ki so potnike varno prepeljali na varno. Poškodovanci so bili takoj oskrbljeni, medtem ko so reševalne ekipe sistematično evakuirale preostale potnike iz ujetih kabin. Italijanske oblasti so sprožile preiskavo o vzrokih za trčenje, ki je povzročilo prekinitev delovanja naprave. Dogodek je povzročil precejšen preplah med turisti na tem priljubljenem gorskem območju, vendar so hitri odzivi reševalnih služb preprečili hujše posledice za večje število ujetih oseb.

Ruske oborožene sile so v torek izvedle niz zračnih napadov na kritično infrastrukturo v ukrajinski Odesski oblasti, pri čemer so zadeli črnomorski pristanišči Pivdeni in Čornomorsk. Po besedah podpredsednika ukrajinske vlade Oleksija Kulebe je bila v napadih poškodovana civilna ladja, prav tako pa so bili prizadeti objekti v pristaniščih, namenjeni skladiščenju in transportu. V incidentu je bila ranjena najmanj ena oseba. Napad na civilno ladjo in pristaniške zmogljivosti predstavlja nadaljevanje ruske strategije uničevanja ukrajinskih izvoznih poti. Ruski napadi so bili usmerjeni tudi v rezervoarje z nafto, kar dodatno ogroža energetsko in logistično stabilnost regije. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so napadi povzročili znatno materialno škodo, medtem ko reševalne ekipe še vedno ocenjujejo obseg posledic na terenu. Ta incident sledi dolgotrajnemu obdobju ruskih pritiskov na črnomorsko regijo, ki ostaja ključna točka konflikta zaradi pomena za izvoz žita in drugih dobrin.

Turške varnostne sile so v torek izvedle obsežno operacijo po celotni državi, v kateri so pridržale 357 oseb, osumljenih povezanosti s teroristično skupino Islamska država (IS). Po navedbah turškega ministrstva za notranje zadeve je akcija potekala v več deset provincah, njen cilj pa je bil nevtralizirati grožnje ekstremističnih celic, ki naj bi načrtovale napade na turških tleh. Operacija je bila sprožena le dan po tem, ko je na severozahodu države prišlo do silovitega strelskega obračuna, v katerem so bili ubiti trije policisti in šest pripadnikov omenjene militantne skupine. Notranji minister Ali Yerlikaya je v izjavi za javnost poudaril odločnost države v boju proti terorizmu in zatrdil, da Turčija ne bo klonila pred grožnjami radikalnih skupin. Pridržani osumljenci so trenutno v policijskem pridržanju, kjer potekajo zaslišanja in preiskave njihovih domnevnih povezav z logističnimi mrežami Islamske države. Turške oblasti so v zadnjih mesecih okrepile nadzor in racije proti osumljencem IS, saj država ostaja tarča morebitnih povračilnih ukrepov zaradi svoje vloge v boju proti džihadistom v sosednji Siriji in Iraku.

Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (USKOK) je na županijskem sodišču na Reki vložil obtožnico proti nekdanjemu dolgoletnemu županu Reke Vojku Obersnelu ter še trem osebam. Med obtoženimi je tudi Samir Barać, nekdanji vaterpolski reprezentant in funkcionar. Preiskava, ki se je začela avgusta 2025, se nanaša na sume zlorabe položaja in pooblastil pri projektu stanovanjske gradnje na Reki. Obersnel, ki je mesto vodil med letoma 2000 in 2021, je obtožen, da je s svojimi dejanji omogočil protipravno korist tretjim osebam oziroma povzročil škodo mestnemu proračunu. Poleg zlorabe položaja obtožnica vključuje tudi kazniva dejanja napeljevanja k tem dejanjem. Primer predstavlja enega vidnejših pravosodnih postopkov proti nekdanjim visokim lokalnim funkcionarjem na Hrvaškem, kar krepi prizadevanja države pri pregonu korupcije na vseh ravneh oblasti.

V zadnji oddaji osme sezone priljubljenega kuharskega tekmovanja MasterChef Hrvaška sta se v finale uvrstila Otto Grundmann in Endrina Muqaj. Tekmovalca sta si mesto v zaključnem dejanju sezone zagotovila po izjemno zahtevni polufinalni preizkušnji, ki je od kandidatov zahtevala najvišjo raven znanja, fokusa in organizacijskih sposobnosti. Od tekmovanja se je tik pred koncem poslovila Antonija Rittuper, ki ji ni uspelo premagati zadnjega pritiska pred finalom. Finalista bosta nocoj stopila pred strokovno žirijo v svojem zadnjem kulinaričnem spopadu sezone. Oba kandidata sta v napovedniku poudarila, da v kuhinji ne bo prostora za milost, saj se bosta potegovala za prestižni naslov. Medtem ko Endrino odlikuje specifična energija in odločnost, se Otto zanaša na svojo tehnično natančnost. Po več mesecih zahtevnih izzivov, vzponov in padcev bosta morala finalista nocoj pokazati vse svoje kuharsko znanje pod največjim pritiskom doslej.

Klinični bolnišnični center (KBC) Reka je s 29. decembrom uvedel popolno prepoved obiskov na vseh oddelkih, zavodih in klinikah. Odločitev je sprejela komisija za bolnišnične okužbe zaradi strmega naraščanja števila primerov gripe med prebivalstvom. Reka se je tako pridružila KBC Osijek, ki je podoben ukrep sprejel že prej, medtem ko v splošni bolnišnici v Pulju še naprej izvajajo poostrene epidemiološke ukrepe, primerljive s tistimi iz časa pandemije covida-19. Direktor reškega kliničnega centra Alen Ružić je pojasnil, da so obiski začasno ukinjeni na vseh bolnišničnih lokacijah, vendar so v izjemnih in upravičenih situacijah mogoča odstopanja, o katerih odločajo vodje posameznih oddelkov. Ukrep je namenjen zaščiti hospitaliziranih bolnikov in osebja pred širjenjem virusnih okužb, ki so v tem prazničnem obdobju močno obremenile hrvaški zdravstveni sistem.

Rusko ministrstvo za obrambo in beloruske oblasti so potrdile, da je bil v Belorusiji uradno nameščen in v operativno uporabo predan najnovejši ruski raketni sistem srednjega dosega Orešnik. Beloruska stran je objavila videoposnetek, ki prikazuje namestitev teh hipersoničnih raket, ki lahko nosijo jedrske bojne glave, na svojem ozemlju. Sistem ima doseg do 5.500 kilometrov, kar Moskvi in Minsku omogoča doseganje ciljev po celotni Evropi. Ta poteza predstavlja pomembno stopnjevanje vojaške prisotnosti Ruske federacije v regiji in krepitev skupnih obrambnih zmogljivosti znotraj t. i. zvezne države. Raketni sistem Orešnik, ki so ga ruske strateške raketne sile že označile za pripravljenega na bojno uporabo, naj bi služil kot ključni element jedrskega odvračanja. Po poročanju tujih medijev ta razvoj dogodkov neposredno vpliva na varnostno arhitekturo Evrope, saj hipersonična tehnologija močno otežuje delovanje obstoječih sistemov zračne obrambe.

Rusija je po navedbah Kremlja zavzela trše stališče v mirovnih pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini, kar naj bi bila neposredna posledica domnevnega ukrajinskega napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da je sestrelilo 91 dronov, ki so bili namenjeni proti prestižnemu posestvu, vendar za svoje navedbe niso predložili nobenih oprijemljivih dokazov, Ukrajina pa je vpletenost v dogodek že uradno zanikala. Incident so spremljale ostre in žaljive izjave nekdanjega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki je ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu prek platforme Telegram neposredno grozil s smrtjo. Kljub zaostrovanju retorike in vojaških sovražnosti so se voditelji evropskih držav in Kanade sestali na virtualnem vrhu, kjer so razpravljali o mirovnih prizadevanjih pod vodstvom Združenih držav Amerike. Pogovori potekajo v času, ko se bližajo štiri leta od začetka ruske invazije, mednarodna skupnost pa si prizadeva najti diplomatsko pot za ustavitev spopadov. Razmere na fronti ostajajo napete, medtem ko Kremelj poudarja, da napadi na rusko ozemlje in strateške objekte, kot je Putinova rezidenca, onemogočajo hitre premike v smeri premirja.

Britanski boksarski zvezdnik Anthony Joshua je bil udeležen v hudi prometni nesreči v Nigeriji, ki bi po zadnjih informacijah lahko predčasno končala njegovo športno pot in mu povzročila finančno škodo v višini 100 milijonov evrov. V tragičnem dogodku sta življenje izgubila dva njegova bližnja prijatelja, medtem ko so se prvotna poročila o boksarjevih lažjih poškodbah izkazala za preuranjena. Novi podatki razkrivajo, da je zdravstveno stanje nekdanjega svetovnega prvaka v težki kategoriji precej resnejše, kot je bilo sprva navedeno v uradnih izjavah. Zaradi resnosti poškodb so se v javnosti pojavili resni dvomi o tem, ali se bo Joshua sploh še kdaj lahko vrnil v ring. Morebitna upokojitev zaradi posledic nesreče bi pomenila ne le konec ene najuspešnejših boksarskih karier zadnjega desetletja, temveč tudi izgubo načrtovanih prihodkov iz naslova sponzorskih pogodb in prihajajočih dvobojev, ki so ocenjeni na okoli 100 milijonov evrov. Boksarski svet z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov, saj uradni viri zdaj potrjujejo, da so poškodbe dolgotrajne narave.

Zagrebški policisti so v ponedeljek, 29. decembra 2025, v popoldanskih urah na območju mestne četrti Dubrava odkrili in zasegli večjo količino pirotehničnih sredstev. Na vozišču ene izmed ulic so preiskovalci opazili odložene kartonske škatle, v katerih je bilo skupno 2525 kosov različne pirotehnike. Po navedbah policijske uprave večina najdenih sredstev sodi v kategorije, ki so za splošno uporabo in prodajo fizičnim osebam strogo prepovedane. Incident se je zgodil le teden dni po obsežni akciji na območju Trešnjevke, kar kaže na povečano aktivnost policije pri nadzoru nezakonite trgovine s pirotehniko v prazničnem obdobju. Policija izvor zapuščenih predmetov še preiskuje, saj so bili ti odloženi na javni površini brez neposredne prisotnosti osumljencev. Najdba je del širših prizadevanj hrvaških organov pregona za zagotavljanje varnosti med novoletnimi prazniki v okviru operativne akcije Mir in dobro.

Po poročilih hrvaških in srbskih medijev je poljski premier Donald Tusk izrazil optimizem glede možnosti dosege miru v Ukrajini v naslednjih tednih. Tusk je to izjavil po pogovorih z evropskimi voditelji, predstavniki Kanade in NATO.

Ameriško ministrstvo za obrambo (Pentagon) je v ponedeljek uradno potrdilo, da je podjetju Boeing dodelilo pogodbo v vrednosti 8,58 milijarde ameriških dolarjev za dobavo bojnih letal F-15 Izraelu. Ta obsežna prodaja orožja vključuje sodobne zrakoplove, ki bodo znatno okrepili zmogljivosti izraelskih letalskih sil. Dogovor je rezultat predhodnih usklajevanj med nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kar kaže na dolgoročno strateško vojaško sodelovanje med državama. Sredstva bodo namenjena proizvodnji in opremljanju letal, ki so del širšega paketa vojaške pomoči Izraelu. Pentagon je sporočilo objavil po sestankih z izraelskimi predstavniki, s čimer so ZDA znova potrdile svojo zavezo k ohranjanju izraelske varnostne prednosti v regiji Bližnjega vzhoda. Izvedba posla bo potekala v več fazah, Boeing pa bo kot glavni izvajalec odgovoren za tehnično brezhibnost in pravočasno dobavo letal.