Kambodžanske oblasti so v torek aretirale in Kitajski izročile Chena Zhija, 38-letnega poslovneža z dvojnim državljanstvom (kitajskim in kambodžanskim), ki je domnevno vodil eno največjih transnacionalnih kriminalnih mrež v Aziji. Aretacija in izročitev sta sledili večmesečni preiskavi in sta bili izvedeni na zahtevo kitajskih oblasti. Chen Zhi, ustanovitelj in predsednik multinacionalnega konglomerata Prince Group, naj bi bil po navedbah ameriških zveznih tožilcev odgovoren za vodenje spletne prevare, ki je oškodovala žrtve po vsem svetu in izkoriščala žrtve trgovine z ljudmi. Njegovo kambodžansko državljanstvo je bilo decembra preklicano. Ameriško ministrstvo za finance in britansko zunanje ministrstvo sta oktobra obtožila Chena Zhija vodenja transnacionalne kriminalne mreže, ki je izvajala goljufije s kriptovalutami, trgovino z ljudmi in pranje denarja. Obtožbe ZDA proti Chenu vključujejo goljufije in pranje denarja, ki izvirajo iz vodenja večmilijardne spletne prevare iz Kambodže. Ameriški tožilci trdijo, da je Chen usmerjal operacije delovnih taborišč v Kambodži, kjer so bili trgovani delavci zaprti v zaporom podobnih objektih, obdanih z visokimi zidovi in bodečo žico. Skupaj s Chenom Zhijem sta bila aretirana in izročena še dva kitajska državljana. Primer poudarja razširjenost centrov za spletne prevare po jugovzhodni Aziji, ki so po ocenah Urada ZN za droge in kriminal oškodovali žrtve po vsem svetu za milijarde dolarjev z navideznimi naložbenimi shemami.

Trumpova administracija je zamrznila financiranje programov varstva otrok, kar je povzročilo zaskrbljenost staršev v okolici Chicaga. Hkrati so se pojavili očitki o političnih motivih, saj administracija cilja na države, ki jih vodijo demokrati, med drugim zaradi škandala z goljufijami v Minnesoti. Po streljanju, v katerem je bil ubit pravni opazovalec v Minneapolisu, je administracija napovedala dodatne naložbe v dejavnosti ICE.

V indijskem mestu Ambernath v zvezni državi Maharaštra je dvanajst svetnikov stranke Kongres prestopilo v opozicijsko stranko BJP, potem ko so propadli načrti za oblikovanje lokalnega zavezništva. Svetniki, ki so bili izvoljeni na listi stranke Kongres, so se za ta korak odločili po obdobju suspenza, kar je sprožilo oster odziv njihove nekdanje matične stranke. Vodstvo stranke Kongres je že napovedalo pravne postopke za njihov odpoklic oziroma diskvalifikacijo s svetniških funkcij. Lokalna izpostava stranke Kongres v Maharaštri je v četrtek uradno potrdila, da bo sprožila postopke pred pristojnimi organi, saj naj bi svetniki s prestopom kršili pravila o prestopih med strankami. Po navedbah strankarskih predstavnikov so bili svetniki izvoljeni pod njihovim simbolom, zato njihov prehod v drugo stranko brez odstopa z mesta svetnika ni legitimen. Incident dodatno stopnjuje politične napetosti v regiji pred prihajajočimi volitvami. Prestop svetnikov v Bharatiya Janata Party (BJP) predstavlja pomemben premik v lokalni politični moči Ambernatha. BJP je z novimi člani okrepila svoj položaj v mestnem svetu, medtem ko se stranka Kongres trudi ohraniti svojo bazo v zvezni državi, kjer so politična zavezništva pogosto nestabilna in podvržena nenadnim spremembam.

Policija v New Delhiju je v četrtek aretirala dodatnih šest oseb, ki so bile vpletene v nasilne izgrede med rušenjem objektov mestne uprave v bližini mošeje Faiz-e-Ilahi na območju vrat Turkman. S temi aretacijami se je skupno število pridržanih v povezavi z incidentom povzpelo na enajst, preiskovalci pa si prizadevajo identificirati vse vpletene v napade na uradne osebe. Organi pregona so doslej identificirali približno 30 oseb, ki so sodelovale pri metanju kamenja in drugem nasilju, ki je izbruhnilo med izvajanjem občinskih del. Med identificiranimi je po navedbah policije tudi poslanec stranke Samajwadi Party (SP), ki ga nameravajo v kratkem poklicati na zaslišanje zaradi morebitne vloge pri spodbujanju nemirov. Nasilni dogodki so se zgodili v enem izmed zgodovinskih delov indijske prestolnice, kjer so napetosti narasle zaradi odločitve mestnih oblasti o odstranitvi določenih struktur. Policija nadaljuje z operacijami za vzpostavitev reda in miru ter zagotavlja, da bodo vsi odgovorni za napade na policiste in uničevanje javne lastnine privedeni pred sodišče. Razmere na območju ostajajo pod strogim nadzorom varnostnih sil.

V prestolnici New Delhi je policija začela preiskavo po ponedeljkovih protestih na univerzi Jawaharlal Nehru (JNU), kjer so študenti domnevno vzklikali sporna gesla proti predsedniku vlade Narendri Modiju in notranjemu ministru Amitu Shahu. Do incidenta je prišlo po tem, ko je vrhovno sodišče zavrnilo prošnjo za varščino Umarju Khalidu in Sharjeelu Imamu, ki sta obtožena sodelovanja pri načrtovanju nemirov v New Delhiju leta 2020. Varnostna služba univerze je že podala uradno prijavo na policijo in zahtevala kazenski pregon odgovornih oseb. Odzivi indijske politike so bili ostri, predvsem iz vrst vladajoče stranke BJP, kjer so dejanja označili za poskus destabilizacije države. Minister Ashish Sood je poudaril, da demokracija sicer dopušča nestrinjanje, vendar ne opravičuje osebnega nasilja ali groženj najvišjim predstavnikom države. Poleg policijske preiskave je vodstvo univerze odredilo tudi notranjo preiskavo, da bi identificirali vse vpletene študente in organizacije, ki so sodelovale pri dogodku. Kritiki, med njimi minister Kapil Mishra, so protestnike označili za grožnjo nacionalni varnosti, hkrati pa so izrazili očitke na račun opozicijskih voditeljev, ki naj bi posredno podpirali radikalne elemente. Dogodek je ponovno razvnel razprave o mejah svobode govora na indijskih izobraževalnih ustanovah in o politični polarizaciji, ki spremlja sodne postopke proti aktivistom, vpletenim v pretekle nemire.

Indijska uprava za izvršbo (ED) je v četrtek izvedla racijo v uradih podjetja Indian Political Action Committee (I-PAC) in na domu njegovega ustanovitelja Prateeka Jaina v Kalkuti. Po poročanju agencije so preiskave del širšega postopka, pri čemer so poudarili, da njihovo delovanje ni politično motivirano. Dogajanje je sprožilo buren odziv lokalnih oblasti, saj se je na prizorišču preiskave osebno zglasila predsednica vlade Zahodne Bengalije Mamata Banerjee. Banerjejeva je agencijo javno obtožila poskusa kraje občutljivih podatkov in trdih diskov njene stranke Trinamool Congress (TMC), ki s podjetjem I-PAC tesno sodeluje pri političnih strategijah. Po njenih besedah so preiskovalci skušali zaseči notranjo organizacijsko dokumentacijo, ki ni povezana s finančnimi preiskavami. Na drugi strani je agencija ED sporočila, da je prav Banerjejeva med svojim obiskom nepooblaščeno odnesla ključne dokumente, ki so bili predmet preiskave. Opozicijska stranka BJP je dejanja predsednice vlade ostro obsodila in jih označila za zlorabo oblasti brez primere. Po mnenju BJP njeno posredovanje na kraju dogodka potrjuje, da želi stranka TMC prikriti dokaze o morebitnih nepravilnostih. Politična napetost v Zahodni Bengaliji se po tem dogodku stopnjuje, saj obe strani obtožujeta druga drugo spodkopavanja demokratičnih institucij in oviranja pravosodja.

Vlada Združenega kraljestva razmišlja o uvedbi obveznih testov vida in kognitivnih sposobnosti za starejše voznike. Poleg tega se napovedujejo spremembe zakonov o mobilnih skuterjih, ki veljajo že 40 let. Vozniki bencinskih in dizelskih vozil se lahko soočijo z višjimi stroški parkiranja, saj so nekatere občine, pod vodstvom laburistov, odobrile zvišanje cen do 49 odstotkov. Laburistična ministrica je branila nove ukrepe za omejevanje vožnje pod vplivom alkohola, ki so sprožili zaskrbljenost med lastniki pubov.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je znatno povečalo, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 27 protestnikov. Iranski predsednik je varnostnim silam ukazal, naj ne zatirajo protestnikov, ampak naj jih razlikujejo od izgrednikov. Varnostne sile so uporabile solzivec za razpršitev demonstrantov v Teheranskem bazarju. Iran je obtožil tuje vmešavanje v proteste.

Novi župan New Yorka, demokratični socialist Zohran Mamdani, je sprožil val kritik z imenovanjem housing aktivistke Cee Weaver na čelo urada za zaščito najemnikov. Weaverjeva, ki je znana po svojih radikalnih stališčih do nepremičninske politike, se je znašla pod udarom javnosti zaradi preteklih izjav, v katerih je zasebno lastnino in lastništvo domov označila za orodje belske nadvlade. Mamdani je njeno imenovanje utemeljil z njenimi preteklimi uspehi pri zapiranju zakonskih vrzeli, ki so lastnikom stanovanj omogočale zviševanje najemnin. Nekdanji župan Eric Adams je ostro obsodil to kadrovsko potezo in izjave Weaverjeve označil za popoln odmik od realnosti. Adams je poudaril, da lastništvo nepremičnin predstavlja ključno pot do stabilnosti in generacijskega bogastva za priseljence ter pripadnike delavskega razreda. Kljub kritikam Mamdani vztraja pri svoji agendi, ki vključuje strožji nadzor nad najemninami in večjo odgovornost lastnikov stanovanj, kar je bila tudi ena njegovih osrednjih predvolilnih obljub.

Trumpova administracija je zasegla dva sankcionirana tankerja, ki sta prevažala nafto, in napovedala načrte za selektivno odpravo sankcij. Vojska ZDA je po Trumpovem ukazu potopila domnevno plovilo, ki je prevažalo droge iz Venezuele. Laura Loomer je zahtevala odziv Bele hiše glede Tuckerja Carlsona in njegove teorije o Venezueli.

Benjamin Netanyahu je opozoril Iran pred hudimi posledicami v primeru izraelskega napada in izrazil usklajenost z Donaldom Trumpom glede politike do Irana. Iranski uradniki se bojijo obnovljenega izraelskega napada. Izraelski varnostni strokovnjaki ocenjujejo, da trenutni protesti v Iranu nimajo dovolj moči, da bi strmoglavili režim, kljub agresivnejši strategiji predsednika Trumpa.

Finančni sektor je zabeležil pomemben premik proti integraciji digitalnih sredstev s tradicionalnimi trgi. Borza Bitget je 5. januarja 2026 uradno odprla svojo platformo za trgovanje s tradicionalnimi finančnimi instrumenti (TradFi), ki vključuje zlato, devizne trge in makro sredstva. Odločitev je sledila izjemno uspešnemu poskusnemu obdobju, v katerem je več kot 80.000 uporabnikov ustvarilo za preko 100 milijonov dolarjev prometa na dan samo na paru XAU/USD. Ta prehod iz kriptocentrične platforme v univerzalno borzo odraža naraščajoče povpraševanje po združevanju digitalnih denarnic s surovinami in indeksi. Istočasno je Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) objavil razpis za ponudnika prvega konsolidiranega sistema informacij o trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti zunaj borze (OTC). Namen projekta je povečati preglednost evropskega trga in omogočiti lažje izpolnjevanje poročevalskih obveznosti, ki bodo za CFD posrednike postale obvezne leta 2027. Razvoj dopolnjujejo tudi nova investicijska orodja, saj sta MarketVector in Amplify lansirala prve referenčne vrednosti in sklade za stablecoine ter tokenizirano infrastrukturo, kar dodatno potrjuje institucionalizacijo digitalne lastnine.

Administracija Donalda Trumpa je izvedla obsežno prenovo programa cepljenja otrok z zmanjšanjem števila priporočenih odmerkov, kar je po mnenju strokovnjakov potencialno nevarna in nenadna sprememba. ZDA so že prej izstopale po številu priporočenih cepiv za otroke, saj so priporočali več kot dvakrat toliko odmerkov kot druge razvite države. V Veliki Britaniji je sedaj vključen v program cepljenja tudi cepivo proti noricam (chickenpox).

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti dvema upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Preiskovalci so doslej uradno identificirali 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, ter njihove posmrtne ostanke že začeli predajati svojcem. Tragedija je v švicarski javnosti sprožila buren odziv in številna vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih lokalih. Preiskava se osredotoča predvsem na sume o blokiranih zasilnih izhodih, odpovedih pri rednih inšpekcijskih pregledih in vstopu mladoletnih oseb v lokal. Javnost zahteva odgovore glede odgovornosti za visoko število žrtev, saj so se pojavili očitki o hudih varnostnih pomanjkljivostih, ki so preprečile varen umik gostov iz gorečega objekta. Švicarske službe za nujno pomoč še naprej izvajajo identifikacijske postopke za preostalih 16 žrtev požara, medtem ko se preiskava o vzrokih za nastanek ognja nadaljuje.

Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa je na seznam držav, katerih državljani morajo za pridobitev vstopnega vizuma v Združene države Amerike položiti varščino v višini do 15.000 dolarjev, dodala sedem novih držav. Skupno število držav na tem seznamu se je tako povzpelo na 13, med katerimi jih je večina iz Afrike. Med na novo dodanimi državami so Butan, Bocvana, Srednjeafriška republika, Gvineja, Gvineja Bissau, Namibija in Turkmenistan. Novi ukrepi so stopili v veljavo 1. januarja, njihov cilj pa naj bi bil preprečevanje prekoračitev dovoljenega bivanja tujih državljanov. Višina varščine se giblje med 5.000 in 15.000 dolarji, kar po mnenju kritikov predstavlja nepremostljivo finančno oviro za številne prosilce iz revnejših regij. Ameriški uradniki ukrep zagovarjajo kot učinkovito sredstvo za zagotavljanje spoštovanja pogojev vizuma, pri čemer se sredstva vrnejo ob pravočasnem odhodu iz države. Ta poteza je le zadnja v nizu prizadevanj za zaostritev migracijske politike, ki vključuje tudi obvezne osebne intervjuje in razkritje zgodovine uporabe družbenih omrežij za prosilce iz vseh držav z vizumsko obveznostjo.

Chelsea je uradno potrdil Liama Roseniorja za novega glavnega trenerja, ki je podpisal šestinpolletno pogodbo. Rosenior je izrazil navdušenje nad priložnostjo na Stamford Bridgeu. Vendar pa je nova anketa pokazala, da manj kot 5% navijačev zaupa odločitvam vodstva kluba, ki jih pozivajo k jasnejši razlagi nedavnih potez. Poleg tega je prišlo na dan, da je Rosenior v preteklosti pisal odprto pismo Donaldu Trumpu, v katerem ga je kritiziral.

Ameriške sile so v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v pripor v Združene države Amerike, kjer se bo moral soočiti s sodnim postopkom v New Yorku. Novica o ujetju je sprožila takojšen odziv na svetovnih borzah in energetskih trgih. Cene surove nafte so se v ponedeljek zjutraj zvišale, pri čemer je ameriška nafta pridobila 1,4 odstotka in dosegla 58,13 dolarja za sod, mednarodna referenčna nafta Brent pa se je podražila na 61,50 dolarja. Rast so zabeležile tudi delnice energetskih velikanov, kot sta Chevron in Exxon Mobil, saj vlagatelji pričakujejo obnovo venezuelske naftne industrije. Dogodek je povzročil precejšnje premike tudi na področju kriptovalut, natančneje na platformi za napovedne trge Polymarket. Neznani vlagatelj je le trenutke pred uradno potrditvijo ujetja z nizkim vložkom 30.000 dolarjev ustvaril več kot 400.000 dolarjev dobička, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem trgovanju na podlagi notranjih informacij. Medtem ko so cene nafte v letu 2025 zaradi prevelike ponudbe na svetovnem trgu večinoma padale, analitiki zdaj ocenjujejo, da bi lahko proizvodnja v Venezueli, ki je bila leta tarča sankcij in zanemarjanja, ob ameriški pomoči v prihodnje močno narasla.

Združeno kraljestvo je uvedlo prepoved oglaševanja hrane z visoko vsebnostjo maščob, soli ali sladkorja na televiziji in spletu, s čimer naj bi iz otroške prehrane odstranili do 7,2 milijarde kalorij letno. Vlada to označuje kot vodilni ukrep na svetu za omejevanje debelosti otrok, saj je po vladnih statistikah debel en od desetih otrok, ki obiskujejo prvi razred.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Venezuelska centralna banka je v zgodnjih letih vladavine predsednika Nicolása Madura v Švico prepeljala približno 113 ton zlata, katerega vrednost je ocenjena na 5,20 milijarde ameriških dolarjev. Podatki švicarske carinske službe razkrivajo, da so te pošiljke, ki so v švicarskih frankih vredne skoraj 4,14 milijarde, predstavljale strateško prodajo državnih rezerv. Namen teh transakcij je bil zagotoviti nujna finančna sredstva za podporo venezuelskemu gospodarstvu, ki se je v tistem obdobju spopadalo z globoko krizo. Operacija je vključevala fizični transport plemenite kovine iz Caracas v Švico, kjer so bile rezervne zaloge unovčene. Gre za eno največjih razkritij o premikih venezuelskega državnega premoženja, ki osvetljuje metode, s katerimi je Madurov režim poskušal ohraniti likvidnost države sredi mednarodnih pritiskov in notranjih gospodarskih težav. Carinski podatki potrjujejo obseg prodaje zlata, ki je bila ključna za financiranje državnih dejavnosti pod vodstvom zdaj odstavljenega predsednika.