APDEJT.si

Norveški Nobelov odbor je podelil Nobelovo nagrado za mir za leto 2025 venezuelski opozicijski voditeljici Marii Corini Machado za njeno neutrudno delo pri spodbujanju demokratičnih pravic. Odbor je njeno delo označil za izjemen primer državljanske hrabrosti v Latinski Ameriki.

Norveški Nobelov odbor je napovedal, da bo v petek razglasil dobitnika Nobelove nagrade za mir. Za nagrado se poteguje 338 kandidatov, strokovnjaki pa menijo, da so možnosti Donalda Trumpa majhne.

Norveški Nobelov komite je Maríi Corini Machado, venezuelski opozicijski političarki, podelil Nobelovo nagrado za mir za leto 2025. Utemeljitev komiteja je, da Machado 'ohranja plamen demokracije prižgan sredi naraščajoče teme'.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025. Norveški Nobelov odbor je sporočil, da Machado ohranja plamen demokracije prižgan sredi naraščajoče teme. 58-letna Machado je bila nagrajena za njeno neutrudno delo pri promociji demokratičnih pravic venezuelskega ljudstva in za njeno obrambo svobode in demokracije.

Venezuelanska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir za leto 2025. Norveški Nobelov odbor je pohvalil njeno neutrudno prizadevanje za demokracijo in pogum v Latinski Ameriki.

Ruski predsednik Vladimir Putin je med konferenco v Tadžikistanu razkril, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu zaprosil Moskvo, da Teheranu prenese sporočilo, v katerem Izrael izraža željo po mirni rešitvi sporov in izogibanju konfrontaciji. Putin je poudaril, da Rusija ohranja tesne in zaupne odnose tako z Zahodnim Jeruzalemom kot s Teheranom, in dodal, da si Izrael ne želi več vojne z Iranom.

Iransko zunanje ministrstvo je ponovilo podporo vsem pobudam, ki si prizadevajo za končanje izraelske invazije v Gazi in zaustavitev genocida v okupirani Palestini. Poudarili so potrebo po umiku okupacijskih sil, zagotovitvi humanitarne pomoči, izpustitvi palestinskih zapornikov in uresničitvi temeljnih pravic palestinskega ljudstva. Iran poziva k globalni odgovornosti in budnosti glede kršitev obveznosti s strani Izraela.

Indonezijska vlada ni preklicala, ampak odločno zavrnila izdajo vizumov šestim izraelskim telovadcem za udeležbo na svetovnem prvenstvu v umetnostni gimnastiki v Džakarti. Svetovna gimnastična zveza (FIG) je podprla odločitev Indonezije, kar so opazili tudi izraelski mediji.

Združeni narodi bodo zmanjšali svoje globalne mirovne sile za približno 25 odstotkov, kar pomeni umik od 13.000 do 14.000 vojakov in policistov iz misij po vsem svetu. Razlog za to so zmanjšanja financiranja s strani Združenih držav Amerike pod vodstvom predsednika Trumpa, ki sledi politiki "Amerika na prvem mestu". Zmanjšanje sredstev bo prisililo ZN, da evakuira vojake iz žarišč po svetu.

Madžarski premier Viktor Orban je po glasovanju o imuniteti več poslancev Evropskega parlamenta izjavil, da se Bruselj pripravlja na "zatajitev" napak predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. Orban je dodal, da je von der Leynova "zadušila evropsko industrijo".

Izrael in Hamas sta dosegla dogovor o prvi fazi mirovnega načrta za Gazo, ki ga podpira ZDA. Evropski voditelji so pozdravili prekinitev ognja in pozvali k takojšnji humanitarni pomoči ter trajnim mirovnim prizadevanjem. Dogovor, ki so ga posredovale ZDA, Katar, Turčija in Egipt, predvideva izmenjavo talcev in zapornikov ter postopen umik izraelskih vojakov iz Gaze.

Izrael in Hamas sta se dogovorila o prekinitvi ognja v Gazi po dveh letih spopadov, v skladu s prvotnim načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Dogovor predvideva prekinitev ognja, izpustitev izraelskih talcev in delni umik izraelskih sil. Hamas je predložil seznam imen palestinskih zapornikov, ki naj bi bili izpuščeni. Frans Timmermans je dogovor pozdravil kot neverjeten trenutek olajšanja in upanja.

Ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael so potekali pro-palestinski protesti po vsem svetu, vključno z Združenim kraljestvom, New Yorkom in Tokiom. V Londonu so protestniki blokirali Tower Bridge. Protesti so bili deležni kritik, nekateri pa so jih označili za neprimerne glede na spomin na žrtve napada.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je izognila dvema predlogoma o nezaupnici, ki sta ju vložili skrajna desnica in radikalna levica. Po zavrnitvi predlogov je von der Leyen izrazila zadovoljstvo nad "močno podporo" Evropskega parlamenta.

Egiptovski predsednik Abdel-Fattah al-Sisi je izjavil, da so pogajanja o mirovnem načrtu za Gazo zelo spodbudna. Turški zunanji minister Hakan Fidan je dejal, da so strani blizu dogovoru o prekinitvi ognja med Hamasom in Izraelom. Hamas sicer ostaja tiho glede klavzule o razorožitvi v mirovnem načrtu, ki ga je predlagal Donald Trump.

Lennart Monterlos, 19-letni Franco-Nemec, ki je bil od junija priprt v Iranu, je bil izpuščen. Njegovi starši so izrazili olajšanje ob njegovi vrnitvi. Monterlos, dijak iz Besançona, naj bi se v četrtek vrnil v Francijo. Izpustitev je potrdilo Ministrstvo za zunanje zadeve.

Izraelska vojska je prestregla flotiljo devetih ladij, ki so poskušale prebiti izraelsko pomorsko blokado Gaze, in pridržala več aktivistov. V Atenah so potekali obsežni propalestinski protesti, v Seattlu pa so dijaki protestirali ob drugi obletnici napada na Izrael 7. oktobra. Od začetka izraelskega povračilnega vojskovanja je bilo ubitih več kot 67.000 Palestincev.

Poveljnik Islamske revolucionarne garde (IRGC) generalmajor Mohammad Pakpour je opozoril, da bo Iran odločno in uničujoče odgovoril na vsako napačno presojo tujih sil v Perzijskem zalivu, Hormuški ožini ali na iranskih otokih. Poudaril je, da bo vsak sovražni korak doletela takojšnja in obžalovanja vredna reakcija Irana.

V Arnhemu so propalestinski aktivisti organizirali protest z baklami in ognjemetom, v Londonu pa je potekala tiha procesija. V Sarajevu načrtujejo protest prihodnje leto. Policija v Sydneyju je poskušala preprečiti propalestinski pohod. Protesti so potekali tudi v Evropi, vključno z Amsterdamom, kjer je 250.000 ljudi zahtevalo konec podpore Izraelu s strani nizozemske vlade. Škotski rektor je posvaril protestnike pred opravičevanjem nasilja nad nedolžnimi. Med protesti so propalestinski študenti vzklikali antisemitske slogane, laburistična ministrica pa se je na televiziji soočila z vprašanji o antisemitizmu protestov.

Rusija je obtožila Evropo, da je blokirala mirovni sporazum v Ukrajini, in zagrozila s povračilnimi jedrskimi poskusi proti ZDA. Ukrajinski uradnik je izjavil, da bi lahko Ukrajina uporabila rakete Tomahawk za napade na cilje znotraj Rusije, da bi pritisnila na Moskvo za mirovni sporazum. Medtem je bil Vladimir Putin na državniškem obisku v Tadžikistanu, kjer se je sestal z voditelji drugih nekdanjih sovjetskih držav. Poročilo univerze Yale iz septembra 2025 je razkrilo, da so ukrajinske otroke odpeljali v več kot 200 različnih ustanov po Rusiji, kjer so bili izpostavljeni prisilni prevzgoji.