APDEJT.si

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija priznala državo Palestino, kar naj bi podprlo rešitev dveh držav. Poudaril je, da želijo s tem izolirati Hamas. Macron je tudi izjavil, da Benjamin Netanyahu nima več načrtov za območje Gaze, ter pozval Donalda Trumpa k ustavitvi konflikta, če želi Nobelovo nagrado za mir.

Avstralski premier Anthony Albanese je v govoru na Združenih narodih pozval k priznanju palestinske državnosti. Pri tem je izpostavil avstralskega humanitarnega delavca, ki je bil ubit v Gazi, skupaj z novinarji in desettisoči civilistov. Francija, Velika Britanija in Kanada prav tako podpirajo priznanje Palestine. Donald Trump naj bi danes nagovoril Generalno skupščino Združenih narodov.

ZDA so razmišljale o uvedbi sankcij proti celotnemu Mednarodnemu kazenskemu sodišču (MKS). To bi predstavljalo najostrejšo eskalacijo v kampanji proti sodišču, saj so ZDA že prej ciljale posamezne uradnike MKS.

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je sporočila, da se je iranska jedrska diplomacija znašla na "težki točki", vendar se bo dialog nadaljeval. Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je poudaril, da Teheran ne bo odgovoril na pritisk glede svojega jedrskega programa in vztraja, da je diplomacija edini način za rešitev desetletja dolgega spora z Zahodom. Araqchi je pozval Zahod, naj izbere med "sodelovanjem ali konfrontacijo". Vodja IAEA Rafael Grossi je dejal, da so diplomatska prizadevanja za rešitev spora o iranskem jedrskem programu na "težki točki", vendar se bo dialog nadaljeval.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je prispel v New York, kjer bo sodeloval na 80. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Njegov kabinet je sporočil, da bo Vučić udeležence nagovoril v sredo, 24. septembra, in opravil številna bilateralna srečanja.

Izraelska poslanka Shelly Tal Meron je na konferenci Liberalnih demokratov izrazila nelagodje ob obtožbah o genocidu, ki jih je na račun Izraela izrekel vodja stranke Ed Davey. Medtem so v Izraelu potekali protesti zaradi vojaških spodrsljajev v Gazi in propada vladnih politik. Britanija, Kanada, Avstralija in Portugalska so formalno priznale Palestino kot državo, britanski premier Keir Starmer pa je dejal, da je rešitev dveh držav 'najboljše upanje za mir in varnost za vse strani'. Namestnica vodje Liberalnih demokratov, Daisy Cooper, je poudarila, da je stališče stranke glede Gaze vodeno z 'načeli'.

Eifflov stolp je pred pričakovanim uradnim priznanjem Palestine s strani Francije prikazal palestinske in izraelske zastave, pri čemer je med njima bila projekcija golobice miru. Predsednica francoskega parlamenta, Yaël Braun-Pivet, je medtem zagotovila, da v parlamentu ne bo izobešena nobena od teh zastav. Razprava o priznanju je sprožila različne odzive in mnenja v Franciji.

Francosko priznanje Palestine je povzročilo notranje razdeljenosti v vladajoči stranki in močne odzive, vključno z ostro kritiko pravnice Rachel Kahn na CNews. Priznanje je rezultat diplomatskih prizadevanj, podprtih s strani Savdske Arabije, a njegove posledice na vojno v Gazi so negotove. Macron si s tem prizadeva postati mirovni posrednik, vendar se Francija oddaljuje od svojih zgodovinskih zaveznikov. Alžirija je s francoskim priznanjem dosegla diplomatsko zmago.

Po tem, ko so Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija v nedeljo napovedale priznanje Palestine, je Izrael izrazil ostro kritiko in zatrdil, da palestinska država zahodno od Jordana ne bo ustanovljena. Izraelski politiki so kritizirali val mednarodnih priznanj Palestine. Nemčija je poudarila, da bi morala biti palestinska država rezultat pogajanj.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je poslal pismo ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, v katerem predlaga obnovitev neposrednih pogovorov med državama. Maduro je izrazil pripravljenost na dialog z namenom reševanja nesoglasij in izboljšanja odnosov med Venezuelo in Združenimi državami.

Hamas je objavil video posnetek izraelskega talca, ki je dejal, da so njegovi zadnji dnevi neizogibni. V Franciji je vsaj 86 občin izobesilo palestinske zastave. Portugalska je ocenila, da je priznanje palestinske države pravilno in da nepriznanje pomeni potrditev izraelskega obnašanja. Priznanje naj ne bi bilo zgolj simbolično in naj bi imelo praktične učinke.

Sirski predsednik Ahmed al-Šaraa je med obiskom v New Yorku, kjer se je udeležil Generalne skupščine ZN, ponovno pozval ZDA, da uradno odpravijo sankcije, uvedene leta 2019 z zakonom Caesar Act. Obisk je bil tudi priložnost za prizadevanja za prekinitev izolacije Sirije in oživitev gospodarstva.

Predsednik Irana Masoud Pezeshkian in pakistanski premier Shehbaz Sharif sta odpotovala v Katar, da bi se udeležila izrednega srečanja Organizacije islamskega sodelovanja (OIC). Srečanje bo namenjeno nujnim regionalnim pogovorom.

Vodja iranske organizacije za atomsko energijo, Mohamed Eslami, je obtožil Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) dvojnih standardov. Njegova kritika je usmerjena v molk agencije glede napadov ZDA in Izraela na iranska jedrska mesta junija, medtem ko IAEA redno objavlja izjave o drugih primerih. Eslami meni, da to kaže na jasno pristranskost IAEA.

V Sani v Jemnu so se zbrali jemenski novinarji, da bi protestirali proti izraelskim zračnim napadom, ki so uničili stavbo časopisa 26. september. Napad je zahteval smrt in ranil številne medijske delavce. Hkrati so v Avstraliji, na Novi Zelandiji in v Nemčiji potekali protesti, na katerih so udeleženci zahtevali prenehanje izraelske agresije v Gazi. V Melbournu v Avstraliji so potekali že stoti tedenski protesti v okviru miroljubnih demonstracij, ki potekajo že dve leti.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio se je sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, da bi razpravljala o posledicah izraelskega napada na Katar, ki je sprožil mednarodno ogorčenje in bil javno kritiziran s strani Washingtona. Netanjahu je ob tem obisku poudaril močne vezi med ZDA in Izraelom.

V Seulu so potekali množični protesti proti Združenim državam Amerike, ki jih je organizirala skupina Candlelight Action, po vrnitvi približno 300 južnokorejskih delavcev, ki jih je ameriška imigracijska služba (ICE) pridržala po raciji v tovarni Hyundai v Georgii. Delavce so ob prihodu na letališče Incheon pričakali družinski člani, prijatelji in protestniki.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je opozoril Združeno kraljestvo, Francijo in Nemčijo (E3), da bi ponovna uvedba sankcij ZN proti Iranu imela resne posledice. Aragči je poudaril, da bo Iran spoštoval nedavni dogovor z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) le, če sankcije ZN ne bodo ponovno uvedene s tako imenovanim mehanizmom "snapback". Opozoril je, da E3 nima pravne, politične ali moralne pravice do ponovne uvedbe sankcij, ki so bile odpravljene v skladu z jedrskim sporazumom iz leta 2015.

Propalestinski protesti so prekinili zadnjo etapo dirke Vuelta a España v Madridu, zaradi spopadov med policijo in protestniki pa je bil finale odpovedan. Španski premier Pedro Sánchez je izrazil ponos nad protesti, kar je sprožilo kritike opozicije. Protesti so že tretjič prekinili etapo dirke v letu 2025. Jonas Vingegaard je bil razglašen za zmagovalca Vuelte.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je poudaril, da ima Tunizija poseben položaj v zunanji politiki Islamske republike Iran. V zapisu, objavljenem v tunizijskem časopisu, je pohvalil konstruktivne in pozitivne politične odnose med državama in dodal, da bi morali obe strani okrepiti gospodarske in kulturne vezi. Odnosi med Iranom in Tunizijo služijo kot primer zavezanosti Teherana k širitvi močnih vezi z islamskim svetom.