APDEJT.si

V Šrilanki so izbruhnili protesti po aretaciji nekdanjega predsednika Ranila Wickremesingheja zaradi domnevne zlorabe javnih sredstev, kar je sprožilo ogorčenje med njegovimi podporniki. V Pakistanu je protiteroristično sodišče obsodilo 59 voditeljev in podpornikov stranke PTI na 10 let zapora zaradi napada na hišo nekdanjega notranjega ministra, medtem ko je generalni sekretar PTI napovedal svoj odstop zaradi neznanega incidenta. V Gambiji pa notranji minister Abdoulie Sanyang trdi, da protesti proti izdajanju osebnih izkaznic tujcem nimajo pravne podlage in so politično motivirani.

Iran je zavrnil obtožbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede iranskega jedrskega programa, pri čemer jih je označil za zastarele in osnovane na izjavah iranskega državljana, danih pred leti. Iranski uradniki trdijo, da Trump ignorira lastne obveščevalne podatke, da bi upravičil napade na iranske jedrske objekte.

Iran in Tadžikistan sta podpisala memorandum o soglasju za okrepitev sodelovanja na področju športa in razvoja mladih. Ministra za šport obeh držav sta sporazum podpisala v Teheranu, s čimer sta napovedala novo obdobje sodelovanja med državama.

Deset tisoč Rohingijskih beguncev v Bangladešu je obeležilo osmo obletnico množičnega eksodusa iz Mjanmara. V Cox's Bazarju so se zbrali na protestih in zahtevali varno vrnitev v svojo domovino v državi Rakhine. Begunci živijo v številnih taboriščih v Bangladešu.

Pakistan je na izrednem srečanju OIC nasprotoval izraelskemu načrtu 'Velikega Izraela' in opozoril, da ogroža mir. Podkancler Ishaq Dar je predstavil sedem točk za končanje vojne v Gazi in dosego trajnega miru v Palestini, pozivajoč muslimanske države k odločnemu ukrepanju. Tunizijski zunanji minister Mohamed Ali Nafti je pozval ZN, da ukrepajo proti vojnim zločinom v Palestini.

Kljub večletnim prizadevanjem in lobiranju ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi prejel Nobelovo nagrado za mir, večina članov norveškega odbora ostaja zadržana. Trije od petih članov so Trumpa v preteklosti že javno kritizirali, kar zmanjšuje možnosti za prejem nagrade, ki si jo močno želi. Članek izpostavlja Trumpovo intenzivno kampanjo, ki vključuje zasebno lobiranje pri norveških uradnikih in javno hvalisanje o svoji vlogi pri posredovanju premirij.

Iran in evropska trojka (Francija, Nemčija in Velika Britanija) bosta v torek v Ženevi nadaljevala pogovore o iranskem jedrskem programu. Pogovori potekajo v času zaostrenih napetosti in groženj s strani Zahoda glede ponovne uvedbe sankcij proti Iranu, če ne bo spoštoval jedrskega sporazuma.

Hamas trdi, da je pripravljen na celovit dogovor o prekinitvi ognja v Gazi, vendar obtožuje izraelskega premierja Netanjahuja, da zavrača vse rešitve. Poudarjajo, da je dogovor o prekinitvi ognja edini način za vrnitev talcev in da si prizadevajo za delni dogovor, ki bi postavil temelje za celovitega, vendar Netanjahu zavrača vse rešitve.

Iranski zunanji minister Abas Aragči se je v Džedi srečal s saudskim kolegom in z njim razpravljal o dvostranskih in regionalnih vprašanjih. Prav tako se je srečal s pakistanskim ministrom Muhammadom Ishaqom Darjem, bahrajnskim ministrom Abdullatifom bin Rashidom Al Zayanijem in bangladeškim ministrom Md Touhidom Hossainom.

Nizozemski zunanji minister Caspar Veldkamp je odstopil s položaja, potem ko mu ni uspelo pridobiti podpore koalicijskih partnerjev za uvedbo dodatnih sankcij proti Izraelu zaradi vojne v Gazi. Palestinsko gibanje Hamas je pozdravilo njegov odstop in ga označilo za "etičnega".

V armenskem mestu Gjumri so potekali protesti tako zagovornikov kot nasprotnikov ruske vojaške baze št. 102. Nasprotniki zahtevajo umik ruskih sil, medtem ko jo podporniki branijo. Politična stranka V imenu republike je organizirala protest pred bazo in pozvala k prenehanju ruske prisotnosti v državi.

V izraelskem napadu na šotore razseljenih Palestincev v bližini Khan Yunisa na jugu Gaze je bilo ubitih 17 ljudi. V Londonu so protestniki obsodili izraelsko delovanje v Gazi kot genocidno, pri čemer so izpostavili uničevanje Gaze in namerno povzročanje lakote. Združeni narodi so v Gazi razglasili lakoto, kar je okrepilo mednarodne pozive k prekinitvi spopadov in pospešeni dostavi pomoči.

Iranski uradniki, vključno s sekretarjem Vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Larijanijem, so izjavili, da pogajanja z ZDA in Evropo lahko napredujejo le, če priznajo, da pritiski in vojne grožnje ne bodo ustrahovale iranskega naroda. Poudarili so, da je bogatenje urana neodtujljiva pravica Irana in da se Iran ne bo podredil pritiskom. Larijani je dejal, da so pogoji za smiselna pogajanja zdaj izpolnjeni, ker so nasprotniki ugotovili, da Irana ne morejo podrediti z vojno.

Iranski in ruski zunanji minister, Abas Aragči in Sergej Lavrov, sta se pogovarjala o jedrskih vprašanjih in sodelovanju Teherana z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA). Iranski zunanji minister Abas Aragči je posvaril evropsko trojko (EU3) pred posledicami morebitnega aktiviranja mehanizma 'snapback' iz jedrskega sporazuma iz leta 2015, češ da bi takšna poteza bila brez pravne in moralne podlage.

V iraškem Kurdistanu je prišlo do nasilnih spopadov po aretaciji opozicijskega voditelja Lahurja Šejka Jangija Talabanija. V Sulajmaniji so izbruhnili hudi spopadi med varnostnimi silami in Jangijevimi privrženci, pri čemer so bili ubiti najmanj trije pripadniki varnostnih sil in več ranjenih. Aretacija je razkrila dolgoletne politične napetosti in boj za vpliv v regiji, ZDA pa so okrepile zračne aktivnosti.

Združeni narodi so uradno razglasili lakoto v Gazi, kar je prva tovrstna razglasitev na Bližnjem vzhodu. Izrael zavrača to razglasitev, pri čemer je Netanyahu poročilo ZN označil za 'nesramno laž' in za pomanjkanje hrane okrivil Hamas. ZN so se odzvali na Izraelove izjave in poudarili, da so priče umiranju ljudi zaradi lakote.

Iran je ostro obsodil ponavljajoče se izraelske napade na civiliste in ključno infrastrukturo v Siriji. Iranski ambasador pri ZN, Amir-Saeed Iravani, je poudaril, da so ti napadi povzročili civilne žrtve, škodo na infrastrukturi in povečali regionalne napetosti. Iran poziva Varnostni svet ZN, da ne ignorira destabilizacijskih dejanj Izraela in da ukrepa glede teh kršitev.

Savdska Arabija je ostro obsodila izraelske zločine nad Palestinci in njihovo zemljo. Grčija se je pridružila 24 državam pri obsodbi izraelskih načrtov za gradnjo naselbin vzhodno od Jeruzalema ter pozvala k umiku načrta.

Union des Magistrats Sénégalais (UMS) je izrazila podporo sodniku Mame Mandiaye Niangu po ameriških sankcijah proti več sodnikom Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS). Študent prava Kalidou Ba je pozval senegalske oblasti, naj podprejo Nianga.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je poudaril zavezanost Irana mirnemu sožitju z vsemi državami. Kot ključna pogoja za stabilnost in varnost je izpostavil medsebojno spoštovanje in priznavanje ozemeljske celovitosti. Pezeškian je dejal, da Iran podpira spoštovanje in sprejemanje ozemeljske celovitosti vseh držav.