APDEJT.si

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa naj bi vodila "kulturno vojno" proti Evropi. Po poročilu, ki ga navajajo različni mediji, naj bi Trumpova administracija agresivno promovirala politične in ideološke zaveznike gibanja MAGA na evropskem kontinentu in javno poniževala Evropsko unijo na mednarodnem prizorišču. Cilj naj bi bil vplivati na volitve in premakniti ideološko težišče evropske politike.

Mali, Burkina Faso in Niger, zahodnoafriške države pod vojaško upravo, so napovedale izstop iz Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Države, ki jih vodi proruska vojaška hunta, so sodišče označile za orodje neokolonialne represije.

Nemški uradniki so obsodili lastnika trgovine, ki je Judom prepovedal vstop. V Glasgowu so protestirali v spomin na otroke, ki jih je v Gazi ubil Izrael. Pedro Sánchez se je zavzel za etični bojkot Izraela in poudaril, da Španija prevzema vodstvo pri kaznovanju Izraela.

Avstralska vlada je na Združenih narodih priznala državo Palestino, kar je označeno kot zamujeno, a pogumno dejanje. Pridružila se je Kanadi, Veliki Britaniji, Franciji in 140 drugim državam. Ta poteza je naletela na ostre kritike iz Izraela, kot poročajo nemški mediji. Čeprav bi morali vlado pohvaliti, morajo nadaljevati s pogumnim zagovarjanjem pravic Palestincev.

Po spopadih v Milanu so se pojavili odzivi politikov. Elly Schlein je obtožila vlado, da kriminalizira nestrinjanje, medtem ko je Maurizio Lupi izrazil zaskrbljenost, da nasilje meče senco na mirne proteste. Poudarjeno je bilo, da so med protestniki tudi posamezniki, ki jim ni mar za Palestino, ampak jim je cilj povzročati uničenje.

Protesti za Gazo so se v Italiji nadaljevali z nasiljem, pri čemer so protestniki v Milanu povzročili škodo na železniški postaji in se spopadli s policijo. V Bologni je bilo aretiranih osem protestnikov zaradi blokade avtoceste. Premierka Giorgia Meloni je obsodila nasilje, medtem ko so nekateri politiki protestnike označili za teroriste. Pojavile so se kritike na račun levičarskih strank zaradi podpore protestom. Posnetek policista, ki je storil seksistično gesto nad novinarko med protesti v Milanu, je bil objavljen.

Francosko priznanje Palestine je povzročilo notranje razdeljenosti v vladajoči stranki in močne odzive, vključno z ostro kritiko pravnice Rachel Kahn na CNews. Priznanje je rezultat diplomatskih prizadevanj, podprtih s strani Savdske Arabije, a njegove posledice na vojno v Gazi so negotove. Macron si s tem prizadeva postati mirovni posrednik, vendar se Francija oddaljuje od svojih zgodovinskih zaveznikov. Alžirija je s francoskim priznanjem dosegla diplomatsko zmago.

Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija so priznale Palestino, kar je sprožilo ogorčenje v Izraelu in kritike v ZDA. Italija je napovedala, da ne bo priznala Palestine, ker bi to pomenilo nagrajevanje Hamasa. Do konca tedna naj bi Palestino priznalo 157 držav članic ZN.

V Italiji so se v okolici Firenc zbrali protestniki v podporo Gazi, kar je povzročilo blokado avtoceste A1 pri Calenzanu. Protestniki so vzklikali slogane za osvoboditev Palestine. V Franciji je potekala splošna stavka, ki jo je organizirala intersindikalna zveza, protesti pa so bili usmerjeni proti politiki predsednika Macrona. Gibanje "Bloquons tout" (Blokirajmo vse) je doseglo precejšnjo udeležbo, s ciljem izzvati spremembe in odstaviti Macrona.

Članki obravnavajo različne teme, vključno z negacionizmom kot ideologijo, ki aktivno nasprotuje dejstvom in resnicam, jedrsko orožje Severne Koreje kot jamstvo za preživetje države in ocene bonitetnih agencij v Italiji pred regionalnimi volitvami. Poudarjen je tudi pomen stavke kot orodja za podporo palestinskemu ljudstvu in kritika vojne v članku Marca Travaglia.

Izrael se zaradi judovskega novega leta ni udeležil nujnega zasedanja Varnostnega sveta ZN o Gazi. Ocenjeno je bilo, da bo prevzem Gaze mesto k izraelskim stroškom vojne prispeval 7,5 milijarde dolarjev. Britanski premier Keir Starmer je v posebnem uvodniku branil priznanje palestinske države, medtem ko so v Italiji potekale množične demonstracije v znak solidarnosti s Palestino in proti izraelskemu genocidu.

Hamas je objavil video posnetek izraelskega talca, ki je dejal, da so njegovi zadnji dnevi neizogibni. V Franciji je vsaj 86 občin izobesilo palestinske zastave. Portugalska je ocenila, da je priznanje palestinske države pravilno in da nepriznanje pomeni potrditev izraelskega obnašanja. Priznanje naj ne bi bilo zgolj simbolično in naj bi imelo praktične učinke.

Izraelski minister za zunanje zadeve Gideon Saar je kritiziral španskega premierja Pedra Sáncheza zaradi njegove domnevne podpore propalestinskim protestnikom, ki so privedli do odpovedi zadnje etape kolesarske dirke La Vuelta. Saar je odpoved dirke označil za sramoto za Španijo in obtožil Sáncheza, da je spodbudil proteste.

Po izraelskem zračnem napadu v Katarju potekajo priprave na izredni vrh s skoraj 60 arabskimi in islamskimi državami. Ministri zunanjih zadev Arabske lige in Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC) so začeli zaprte sestanke in razprave o tem, kako se odzvati na izraelske akcije v regiji. Medtem se pojavljajo vprašanja o partnerstvu med Združenimi arabskimi emirati in Izraelom, pri čemer nekateri poudarjajo pomen odnosa med predsednikom ZAE in katarskim emirjem.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio se je sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, da bi razpravljala o posledicah izraelskega napada na Katar, ki je sprožil mednarodno ogorčenje in bil javno kritiziran s strani Washingtona. Netanjahu je ob tem obisku poudaril močne vezi med ZDA in Izraelom.

V Mehiki je novo vrhovno sodišče napovedalo novo obdobje z zavračanjem prejšnjih "neoliberalnih" sodnih praks in obljubilo, da bo branilo ustavo in pravičnost. V Argentini pa svetovalec predsednika uporablja agenta obveščevalne službe kot osebno stražo, čeprav ni vladni uradnik, kar je sprožilo zaskrbljenost glede izdatkov in zakonitosti.

Irska radiotelevizija RTÉ je napovedala, da leta 2026 ne bo sodelovala na tekmovanju za Pesem Evrovizije na Dunaju, če bo Izrael še naprej sodeloval. Poleg Irske je udeležbo pod istimi pogoji pod vprašaj postavila tudi slovaška radiotelevizija RTVSLO. Španija in Islandija naj bi razmišljali o podobnih potezah, medtem ko se čaka na odločitev Evropske radiodifuzne zveze (EBU).

Globalna flota Sumud se pripravlja na odhod proti Gazi z namenom prekinitve izraelske blokade. Bruno Rocha, brazilski aktivist, je izjavil, da v Braziliji potekajo velike manifestacije solidarnosti s Palestinci. Dokerji v Genovi so napovedali splošno stavko 22. septembra v podporo floti in proti izraelskemu bombardiranju.

Nizozemski javni radiotelevizijski zavod AVROTROS je napovedal, da ne bo sodeloval na Evroviziji leta 2026, če bo na njej tekmoval Izrael, s čimer se je pridružil vrsti evropskih radiotelevizijskih hiš, ki grozijo z umikom zaradi konflikta v Gazi. Irska, Španija in Slovenija so prav tako okrepile svoj odpor do morebitne udeležbe Izraela na Evroviziji leta 2026, kar povečuje možnost umika držav iz tekmovanja. BBC je pozvan, naj se pridruži pozivom k bojkotu proti Izraelu.

Po političnem umoru konservativnega aktivista Charlieja Kirka na dogodku na univerzi Utah Valley, je FBI obljubil temeljito preiskavo. Pojavil se je videoposnetek osumljenca, ki beži proti gozdu. Arianna Meloni je kritizirala molk levice glede umora in pozvala k odgovornosti.