APDEJT.si

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je potrdil ponovni poziv Izraelu, naj nemudoma odpre mejne prehode v Gazi za dostavo humanitarne pomoči. Istočasno so iz Jordanije prispeli novi konvoji živilske pomoči v okviru pobude "Hrana za Gazo", ki je del prizadevanj Svetovnega programa za hrano, ki ga podpira Italija, za pomoč več kot milijonu Palestincem v Gazi. Pomoč je del širših diplomatskih prizadevanj ministrstva za zunanje zadeve za zagotovitev dostopa do osnovnih dobrin v Gazo.

Portugalski zunanji minister Paulo Rangel je na konferenci Združenih narodov o rešitvi dveh držav poudaril, da je Bližnji vzhod na prelomni točki. Dejal je, da mir in stabilnost v regiji ne bosta dosežena, dokler bo Palestincem odrečena pravica do suverene države in dokler se bo Izrael počutil ogroženega. Portugalska je pohvalila tudi zaveze palestinskih oblasti.

Nizozemska je prepovedala vstop ministroma izraelske ultradesnice Itamarju Ben-Gvirju in Bezalelu Smotrichu, ki sta jih označila za »persona non grata« zaradi njunih izjav o Gazi. Izraelski zunanji minister Gideon Saar je zato poklical na zagovor nizozemsko veleposlanico. Medtem Izrael obsoja »pristransko kampanjo« mednarodnega pritiska za prekinitev ognja v Gazi, pri čemer je izraelski zunanji minister omenil pritisk francoskega kolega. Tudi v italijanski provinci Bolzano je izbruhnila polemika, potem ko je deželna svetnica iz stranke Bratje Italije izjave o Gazi označila za »novice Hamasovih teroristov«, čemur je predsednik pokrajine nasprotoval in poudaril, da podpora civilistom ni proti Izraelu.

Združeno kraljestvo je zavrnilo kritike, da bi priznanje palestinske države nagradilo skupino Hamas. Judovske skupnosti v Združenem kraljestvu so izrazile zaskrbljenost, da bi takšna poteza predstavljala nagrado za terorizem, diplomatsko prisilo in destabilizacijski signal, vendar je britanska vlada to obtožbo zavrnila in poudarila, da priznanje ni namenjeno nagrajevanju Hamasa.

Donald Trump je 28. julija 2025 v Turnberryju izjavil, da se pogovarja z Benjaminom Netanjahujem o različnih načrtih za reševanje situacije s talci v Gazi. Poudaril je, da je poslovanje s Hamasom zelo težavno in da bi se razmere bistveno hitreje razvijale, če ne bi bilo talcev.

Britanski premier Keir Starmer in nekdanji ameriški predsednik Donald Trump sta se 28. julija 2025 v Turnberryju na Škotskem srečala in si izmenjala šaljive pripombe. Starmer se je Trumpu zahvalil za gostoljubje in povabilo na golf, a mu je v zameno ponudil povabilo na nogometno tekmo. Srečanje je potekalo v sproščenem vzdušju, zaznamovanem z izmenjavo vljudnosti med obema politikoma.

Slovenska vlada je na pobudo premierja Roberta Goloba sprejela odločitev o prepovedi uvoza, izvoza in tranzita orožja ter vojaške opreme v Izrael in iz njega. O tej temi je bilo govora tudi v Italiji, kjer so se pojavile razprave o priznanju Palestine.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je predstavil načrt za priključitev Gaze, kar je sprožilo mednarodno pozornost. Istočasno je potekal tudi telefonski pogovor med Netanyahuem in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kjer sta razpravljala o aktualnih dogodkih, kar poudarja pomembno diplomatsko aktivnost med Izraelom in Rusijo.

Iran je dejal, da bi lahko izstopil iz sporazuma o neširjenju jedrskega orožja, če bi Evropa ponovno uvedla sankcije. Visoki iranski uradnik Gharibabadi je poudaril, da iranska politika ostaja nespremenjena in so še bolj odločeni pri uresničevanju svoje politike. Hkrati je tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Baghaei napovedal, da bo predstavnik Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) v prihodnjih dveh tednih obiskal Iran, kjer naj bi dosegli "nov protokol" z nadzornim organom.

Francisco Pereira Coutinho je izjavil, da je za hude razmere in lakoto v Gazi, ki je po njegovih besedah 'konec poti', odgovoren Izrael, ki blokira humanitarno pomoč. Poudaril je, da je Netanyahu spoznal resnost situacije, a tega ne priznava. Medtem je igralec Javier Bardem obtožil evropske voditelje sokrivde za dejanja Izraela zaradi njihove neaktivnosti in privolitve. Pozval je k prekinitvi odnosov z Izraelom in uvedbi sankcij zaradi dogajanj v Gazi.

Združeno kraljestvo je napovedalo, da bo morda septembra priznalo državo Palestino, če Izrael ne bo sprejel ključnih korakov za končanje kriznih razmer v Gazi, dosegel premirje in trajen mir. To izjavo je podal britanski premier Keir Starmer, ki je poudaril, da bo priznanje odvisno od ukrepov izraelske vlade.

Časnik Il Tempo je objavil elektronsko pošto o sporni porabi skoraj 590.000 evrov v bilanci Italijanskega nacionalnega združenja sodnikov (ANM), kar je sprožilo ostre spore med sodniki. Razkritje je poglobilo že obstoječo nepremostljivo razpoko znotraj združenja in razkrilo interes za pokorno administracijo, ki bi omogočila namestitev stotin svetovalcev stranke.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je zanikal trditve izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da v Gazi ni lakote, in poudaril, da so tam lačni otroci. Trump je dodal, da mora Izrael v Gazi "stvari delati drugače". Medtem so se pojavila poročila o napadih kolonov na kristjane, Evropska unija pa je nekaterim sredstvom za Izrael odvzela finančno podporo.

Združene države Amerike so vstopile v vojno med Izraelom in Iranom, ki jo je sprožil Izrael. Kljub trditvam Donalda Trumpa o dogovoru o popolnem premirju med Izraelom in Iranom, so se napadi nadaljevali. Mednarodni pritisk na Izrael se je povečal, kar je privedlo do napovedi Nemčije o organizaciji humanitarnega zračnega mostu v Gazo, s čimer se je okrepila mednarodna pomoč in podpora obleganim območjem.

Evropska komisija je predlagala delno prekinitev sodelovanja Izraela v raziskovalnem programu Horizon Europe. Odločitev je posledica napadov v Gazi. Predlog pomeni, da inovativna podjetja ne bodo več prejemala sredstev, medtem ko se sodelovanje z univerzami in posameznimi raziskovalci ohranja. Program Horizon Europe je pomemben raziskovalni program EU.

Italijansko premierko Giorgio Meloni so med njenim državniškim obiskom v Etiopiji toplo sprejeli prebivalci mesta Jimma. Skupaj z etiopskim premierjem Ahmedom je obiskala italijanska gradbišča, prebivalci pa so jo pozdravili z vzkliki "Meloni, Meloni".

Ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta v telefonskem pogovoru razpravljala o razmerah v Siriji in iranskem jedrskem programu. Kremlj je potrdil, da se Rusija zavzema za izključno mirno rešitev konfliktov na Bližnjem vzhodu. Putin naj bi Netanjahuja pozval k spoštovanju ozemeljske celovitosti Sirije in iskanju pogajalske rešitve za iranski jedrski program.

V Italiji poteka živahna razprava o morebitnem priznanju Palestine kot države. Skupina petdesetih diplomatov, med njimi tudi nekdanji direktor političnih zadev Farnesine, ambasador Ferrara, je vlado pozvala k priznanju palestinske države, pri čemer poudarjajo, da bi morala Italija 'delovati kot Italija' in ne slediti zgolj Parizu. Po drugi strani pa je nekdanji veleposlanik Italije na Kubi, Domenico Vecchioni, izrazil mnenje, da je takšen poziv 'neprimeren' in da tveganje za 'nadaljnje zaostrovanje stališča Izraela'.

Na mednarodni konferenci Združenih narodov o mirni rešitvi Palestine in rešitvi dveh držav je bila poudarjena potreba po obnovi šol in bolnišnic v Gazi ter ponovni vzpostavitvi zaupanja med Izraelci in Palestinci. Medtem pa izraelski organizaciji B'Tselem in Zdravniki za človekove pravice opozarjata na genocid v Gazi, saj sta predstavili poročila, ki potrjujejo obstoj "koordiniranega napada na vse vidike življenja Palestincev". To mnenje so že podprli Združeni narodi in več mednarodnih organizacij.

Šola Normale v Pisi je zavrnila sklepanje novih sporazumov z izraelskimi univerzami in raziskovalnimi institucijami, ki naj bi bile vpletene v nasilje v Gazi in na Zahodnem bregu. Medtem pa v Gazi narašča število žrtev zaradi lakote, ki naj bi jo povzročila izraelska blokada, s čimer se mednarodna skupnost sooča z moralnim dilemom neukrepanja.