Rusija je v ponedeljek uradno obtožila Ukrajino, da je z 91 brezpilotnimi letalniki izvedla napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dogodek označil za dejanje državnega terorizma in napovedal, da bo Moskva zaradi tega dogodka resno revidirala svoja izhodišča v prihajajočih mirovnih pogajanjih. Kljub temu je Lavrov poudaril, da se Rusija ne namerava umakniti iz diplomatskih procesov z Združenimi državami Amerike, vendar bodo povračilni ukrepi vključevali napade na vnaprej določene cilje v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž, s katero želi Kremelj spodkopati nedavne diplomatske premike in pripraviti teren za nove silovite napade na Kijev ter vladna poslopja. Zelenski trdi, da Moskva namerno ustvarja izmišljene incidente, da bi opravičila nadaljevanje agresije v trenutku, ko se krepijo prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje konflikta. Ukrajinski voditelj je opozoril, da bi ti ruski očitki lahko služili kot izgovor za neposredno stopnjevanje vojne proti civilni in državni infrastrukturi. O domnevnem napadu sta se po telefonu pogovarjala tudi Donald Trump in Vladimir Putin. Svetovalec Kremlja Jurij Ušakov je sporočil, da je bil Trump nad novico šokiran in ogorčen, medtem ko je Bela hiša pogovor opisala kot pozitiven v luči iskanja mirovne rešitve. Incident se je zgodil le dan po Trumpovem srečanju z Zelenskim na Floridi, kar po mnenju ruskih analitikov kaže na poskus tretje strani, verjetno britanske, da bi preprečila mirovni proces. Razmere ostajajo napete, saj Rusija vztraja pri zaostritvi svojih pogojev za ustavitev sovražnosti.

Med srečanjem Trumpa in Netanjahuja je Trump dejal, da bo ZDA "uničila Iran", če bo ta obnovil jedrske objekte. Obnovil je tudi poziv za pomilostitev Netanjahuja. Predsednik Izraela, Isaac Herzog, je zanikal Trumpovo trditev, da je pomilostitev že "v pripravi". Netanjahu je napovedal, da bo Trump prejel najvišje izraelsko civilno odlikovanje, "Israel Prize", za izjemen prispevek Izraelu in judovskemu narodu.

Donald Trump je podprl morebitne izraelske napade na Iran, če Teheran ne bo sprejel dogovora glede svojega raketnega in jedrskega programa ter ga bo nadaljeval. Trump je to izjavil med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Donald Trump je med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem opozoril Hamas, da ga čakajo hude posledice, če se ne bo hitro razorožil, kot je bilo dogovorjeno v okviru sporazuma o Gazi. Trump je dejal, da se Izrael drži dogovora.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Donald Trump prejel izraelsko nagrado za mir (Israel Prize), najvišje civilno priznanje v državi, za njegov prispevek judovskemu narodu. Trump je tudi izjavil, da brez Netanjahuja Izrael morda ne bi obstajal.

Donald Trump je ponovil grožnjo Hamasu in dejal, da bodo "hudo plačali", če se ne bodo razorožili, kot so se dogovorili. Poudaril je, da si ZDA tega ne želijo. Izjavil je tudi, da podpira stališče Izraela glede Gaze in napovedal prvi kopenski napad na Venezuelo.

Po poročilih naj bi Ukrajina izvedla napad z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Analiza satelitskih posnetkov je pokazala, da je okoli rezidence nameščenih najmanj 12 sistemov protizračne obrambe. Rusija je napad označila za akt državnega terorizma, profesorica Dragana Mitrović pa je dejala, da z Ukrajino ni več mogoče govoriti. Dmitrij Medvedev je izjavil, da se bo moral Zelenski po tem napadu skrivati do konca življenja. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je dejal, da so ruske trditve o napadu izmišljene in služijo kot izgovor za prihodnje napade in miniranje mirovnih pogajanj.

Italijanski in svetovni mediji so 29. decembra 2025 objavili serijo informativnih oddaj in uredniških prispevkov, ki povzemajo dogajanje ob koncu koledarskega leta. Osrednji poudarek je bil na rednih poročilih Tg News, ki so vključevala pregled najpomembnejših dnevnih dogodkov na področju politike in gospodarstva. Vzporedno so časopisi objavili tudi rubrike s pismi bralcev, uredniške karikature in izbore najboljših fotografij, ki so zaznamovale preteklo obdobje. Večji poudarek je bil namenjen tudi borznim priporočilom in analizi portfeljev, kar je običajna praksa za zadnje dni trgovanja v letu. Prispevki odražajo ustaljen medijski cikel, kjer se informativne vsebine prepletajo z vizualnimi pregledi leta. Medtem ko so nekatere objave, kot so rubrike s trači in nepreverjenimi informacijami, služile razvedrilu, so osrednji dnevniki ohranili poročevalski slog o dogajanju v Italiji in širšem mednarodnem prostoru. Poročila so bila sinhronizirana s podobnimi objavami iz preteklih mesecev, kar kaže na kontinuiteto v načinu obveščanja javnosti o ključnih družbenih vprašanjih.

Po srečanju z Volodimirjem Zelenskim je Donald Trump opravil še en telefonski pogovor z Vladimirjem Putinom, ki ga je Bela hiša označila za "pozitivnega". Trump je dejal, da je imel s Putinom "zelo dober pogovor", a je priznal, da obstajajo "zelo pereča vprašanja". Trump je tudi komentiral domnevni poskus Kijeva, da napade Putinovo rezidenco, vendar podrobnosti ni razkril.

Donald Trump je med srečanjem z Benjaminom Netanjahujem na Floridi ponovil podporo pomilostitvi Netanjahuja v zvezi s korupcijskimi obtožbami. Trump je opozoril Iran pred ponovnim oživljanjem jedrskega programa. Razpravljala sta tudi o prihodnosti Gaze, razorožitvi Hamasa in o nadaljevanju mirovnega sporazuma. Predsednik Izraela Herzog je zanikal Trumpove trditve o skorajšnji pomilostitvi Netanjahuja.

Donald Trump je izrazil jezo zaradi domnevnega ukrajinskega napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, pri čemer je podvomil o verodostojnosti informacij. Rusija trdi, da je šlo za ukrajinski napad, Ukrajina pa to zanika.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po nedeljskem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi izrazil pripravljenost na neposredno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trump je v ponedeljek ponovno opravil telefonski pogovor s Putinom, ki so ga v Beli hiši označili za pozitiven korak k doseganju miru v Ukrajini. Po navedbah virov blizu pogajanjem bi lahko ti diplomatski premiki vodili do prvega telefonskega pogovora med Zelenskim in Putinom po več kot petih letih, kar bi pomenilo pomemben preboj v zastalih mirovnih prizadevanjih. Nemška vlada je ob tem zavzela previdno stališče glede izidov Trumpovih ločenih pogovorov z obema voditeljema, medtem ko Zelenski poudarja, da mora biti Moskva dosledna v svojih dejanjih, saj Rusija kljub diplomatskim aktivnostim nadaljuje z napadi na ukrajinsko ozemlje. Pogajanja so trenutno osredotočena na najbolj sporne točke morebitnega mirovnega sporazuma, pri čemer Trump prevzema vlogo osrednjega posrednika med sprtima stranema.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je v ponedeljek v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o prehodu v drugo fazo mirovnega načrta za območje Gaze. Ključna točka pogovorov je prihodnost krhkega premirja, ki velja od 10. oktobra, vendar se obe strani, tako Izrael kot Hamas, medsebojno obtožujeta kršitev. Druga faza načrta predvideva razorožitev Hamasa, postopen umik izraelske vojske iz enklave, vzpostavitev prehodne oblasti in namestitev mednarodnih stabilizacijskih sil. Pogoj za začetek te faze ostaja vrnitev vseh preostalih talcev, vključno s posmrtnimi ostanki ubitih. Srečanje poteka v času, ko se Netanjahu sooča s političnimi pritiski doma in v tujini, pri čemer analitiki ocenjujejo, da poskuša tesno zavezništvo s Trumpom izkoristiti kot ključni politični kapital pred morebitno volilno kampanjo leta 2026. Poleg razmer v Gazi sta voditelja obravnavala tudi širše regionalne izzive, vključno z iranskim jedrskim programom, razmerami v Siriji in razorožitvijo Hezbolaha v Libanonu. Trump je pred tem v svoji rezidenci gostil tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, kar kaže na intenzivno diplomatsko dejavnost ZDA ob koncu leta. Več kot dve leti trajajoči spopadi v Gazi so doslej terjali že več kot 71.000 žrtev in povzročili hudo humanitarno krizo.

New York in severovzhodni del Združenih držav Amerike je zajelo močno snežno neurje, ki je povzročilo obsežne zastoje v prometu in ohromilo javno življenje. Oblasti v New Yorku so zaradi ekstremnih vremenskih razmer uradno razglasile izredne razmere, saj so obilne snežne padavine sovpadle z enim najbolj prometnih koncev tedna v letu. Po poročanju tujih medijev je bilo zaradi neurja odpovedanih več kot tisoč poletov, nekatere ocene pa kažejo celo na številko devet tisoč odpovedi v širšem regijskem merilu. Snežni metež je povzročil kaos na letališčih in cestah, kar je onemogočilo potovanja tisočem potnikov. Komunalne službe se spopadajo s čiščenjem snega, medtem ko prebivalcem svetujejo, naj se izogibajo nenujnim potem. Poleg letalskega prometa so težave nastale tudi v mestnem podzemnem in avtobusnem prometu, kar je povzročilo popolno paralizo mestnega jedra. Razmere ostajajo kritične, saj vremenoslovci napovedujejo nadaljevanje padavin in nizke temperature, ki bi lahko povzročile poledico na že tako nevarnih prometnicah.

Vladimir Putin je podpisal zakon, ki Rusiji omogoča, da ne upošteva sodb tujih sodišč v kazenskih zadevah, povezanih z Ukrajino. Ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina poskušala napasti Putinovo rezidenco v regiji Novgorod z 91 droni. Kremelj je sporočil, da mora Ukrajina umakniti svoje vojake iz delov Donbasa, če želi mir, sicer bo izgubila še več ozemlja.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi bil po besedah Putinovega svetovalca Jurija Ušakova »šokiran in ogorčen« nad domnevnim ukrajinskim napadom na Putinovo rezidenco. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi o tem obvestil Trumpa. Hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obtožbe o napadu zanikal in jih označil za laž.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da je pripravljen na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, z namenom pogovorov o miru v rusko-ukrajinski vojni. Izjava je sledila Zelenskijevemu nedavnemu srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na posestvu Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta opravila ključne pogovore o končanju vojne v Ukrajini. Trump je po srečanju izrazil optimizem in dejal, da sta obe strani bližje dogovoru kot kdajkoli prej, čeprav je priznal, da ostajajo vprašanja zapletena. Osrednja točka razprav so bila varnostna jamstva za Ukrajino, pri čemer so ZDA ponudile 15-letno jamstvo, medtem ko je Zelenski prvotno zahteval 50-letno obdobje s standardi, ki bi bili primerljivi s 5. členom pogodbe NATO. V pogovore so bili prek videoklica vključeni tudi ključni evropski voditelji, med njimi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, generalni sekretar zveze NATO Mark Rutte ter voditelji Nemčije, Francije in Velike Britanije. Italijanska vlada je ob tem potrdila nov paket pomoči Kijevu, ki poleg obrambnih sredstev vključuje še podporo za zdravstvo in energetiko. Kljub optimizmu nekaterih strani evropski zavezniki ostajajo previdni, saj je Trump pred srečanjem z Zelenskim opravil daljši telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, v katerem sta se strinjala o potrebi po drznih odločitvah glede Donbasa.

Donald Trump in Volodimir Zelenski sta zaključila pogovore o prekinitvi ognja med Rusijo in Ukrajino brez večjega preboja. Zelenski si prizadeva pridobiti podporo ameriškega predsednika za morebitni dogovor z Rusijo. Po srečanju s Trumpom je Zelenski dejal, da se bodo ameriške in ukrajinske ekipe kmalu ponovno sestale, napovedano pa je tudi srečanje voditeljev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da mirovni načrt vključuje 15-letne varnostne garancije ZDA za Ukrajino. Češki zunanji minister Petr Macinka je izjavil, da lahko le ameriški predsednik Donald Trump prepriča Rusijo in Ukrajino k mirovnim pogajanjem.